Velika Britanija
Rusija
Kazahstan
Uzbekistan
Hongkong
Kitajska
EvropaPočasnejša rast nakazil migrantov
Rast je bila močna do leta 2025, podpirala pa so jo naraščajoča nakazila kirgiških izseljencev iz Rusije. Letos se je rast znatno upočasnila, saj se ti tokovi normalizirajo. Kljub temu ostaja še vedno močna, saj nakazila še naprej podpirajo potrošnjo gospodinjstev, medtem ko se naložbe in izvoz zlata povečujeta. Zlati sektor, katerega proizvodnja se je letos okrevala, ostaja pomemben, a nestabilen del BDP. Kumtor, največji rudnik zlata v državi (ki je bil prej v lasti podjetja Centerra Gold in je bil nacionaliziran leta 2022), je leta 2025 prispeval 46 % celotne proizvodnje zlata in predstavljal skoraj 8 % BDP. Državi je prinesel približno 546 milijonov USD davkov in dividend, kar ustreza 27 % proračunskih prihodkov. Vendar pa nihanja cen zlata povzročajo veliko nestabilnost tako izvoza (35 % celotnega izvoza v letu 2025 in 66 % v letu 2026) kot javnih prihodkov. Rast spodbuja tudi gradbena dejavnost (+60 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v prvem četrtletju leta 2026), zlasti v energetskem sektorju, kar ponazarjajo hidroelektrarne Suusamyr-Kokomeren (3,3 milijarde USD) in Kazarman (6 milijard USD), projekt jezovne pregrade Kambarata-1 (4,5 milijarde USD) ter zagon trinajstih malih hidroelektrarn leta 2026. Nadaljuje se tudi gradnja železniške proge Kitajska–Kirgizistan–Uzbekistan.
Od izbruha vojne v Ukrajini leta 2022 rast podpira tudi širitev ponovnega izvoza v Rusijo, predvsem kitajskega blaga, pa tudi evropskih izdelkov. Zaradi članstva v Evrazijski carinski uniji oblasti teh tokov uradno ne beležijo. S tem naj bi Kirgizistan zaobšel zahodne sankcije. Po ocenah se približno 40 % uvoza (brez goriv), ki v glavnem izvira iz Kitajske, ponovno izvozi v Rusijo, kar ustvarja neposredne dejavnosti (označevanje, sestavljanje) in posredne koristi (carinski prihodki in prevozne storitve). Vendar je Evropska unija v okviru mehanizma proti izogibanju sankcij aprila 2026 zaostrila omejitve za določeno blago z dvojno rabo, kot so radijska oprema in naprave za daljinsko upravljanje. Prihodki, povezani z izvozom, naj bi se zato zmanjšali, kar bo prispevalo k letošnji upočasnitvi rasti.
Zasebna potrošnja ostaja ključni gonilnik rasti (okoli +24 % v letu 2025), ki jo podpirajo naraščajoče realne plače (ocenjene na okoli 18 %), hitra rast kreditov (+49 % za zasebni sektor v letu 2025) ter trajno povečani prilivi nakazil. Vendar se pričakuje, da se bo potrošnja letos umirila zaradi višjih cen energije in strožje denarne politike. Domače cene, ki so zelo občutljive na zunanje razmere zaradi velikega deleža uvoza v potrošniški košarici in močnega domačega povpraševanja, naraščajo. Inflacija naj bi ostala visoka skozi leti 2026 in 2027. V odziv na to je Narodna banka Kirgiške republike (NBKR) povečala svojo obrestno mero za 100 bazičnih točk, in sicer z 11 % na 12 %. Vendar pa se centralna banka zaradi omejenega prenosa obrestnih mer predvsem zanaša na strožje upravljanje likvidnosti. Hkrati so se kljub obsežnim deviznim intervencijam za stabilizacijo soma mednarodne rezerve zaradi kopičenja zlata in dobičkov iz vrednotenja močno povečale in julija 2026 dosegle vrednost, ki ustreza približno sedmim mesečnim uvozom.
Naraščajoči odhodki in nižji prihodki od zlata povečujejo neravnovesja
Pričakuje se, da se bo proračunsko ravnovesje letos ponovno spremenilo v primanjkljaj zaradi šibkejših prihodkov iz zlatega poslovanja, pospešenih investicijskih odhodkov (35 % javnih izdatkov) in povečanja plač. Prilagoditve plač so za nekatere poklice, vključno z učitelji, zdravniki in javnimi uslužbenci, dosegle kar 50 %, kar je povečalo delež plač v skupnih odhodkih na 37 %. Kljub relativno nizki davčni obremenitvi se država še naprej sooča z zelo obsežnim sivega gospodarstvom, ki je po ocenah vredno 19 % BDP in zaposluje 65 % delovne sile. Uvedba formaliziranega sistema je bistvena za širitev davčne osnove, čeprav so davčni prihodki leta 2025 že znašali okoli 22 % BDP.
Trgovinska bilanca beleži velik primanjkljaj, ki obremenjuje tekoči račun in odraža omejeno diverzifikacijo gospodarstva. Kirgizistan izvaža predvsem zlato, dragulje in predelane naftne derivate. Izvoz zlata se je leta 2025 močno zmanjšal, med novembrom 2025 in majem 2026 pa ni bil zabeležen noben izvoz zlata. Rast izvoza omejujeta geografski položaj države brez izhoda na morje in gorsko reliefno območje. Hkrati Kirgizistan ostaja močno odvisen od uvoza predelanih izdelkov, ki predstavljajo skoraj 70 % celotnega uvoza, zlasti strojev, vozil in potrošniškega blaga, ki prihaja predvsem iz Kitajske, ter naftnih derivatov, uvoženih iz Rusije, Kazahstana in Uzbekistana. Uvoz naj bi se v letih 2026 in 2027 zmerno povečal. Bilanca storitev bo verjetno ostala rahlo negativna, saj prihodki iz turizma, prometa in regionalne trgovine le delno pokrivajo plačila za tuje storitve. Prenosi denarja iz tujine so se v letu 2025 povečali za 16 %, deloma zaradi krepitve rublja. Primanjkljaj tekočega računa se financira z zunanjimi posojili, trgovinskimi krediti in institucionalnim financiranjem, medtem ko neposredne tuje naložbe ostajajo skromne, in sicer na ravni okoli 1,5 % BDP. Nazadnje, kljub znatni prodaji ameriških dolarjev za podporo somu so se devizne rezerve znatno povečale zaradi kopičenja zlata in ponovne vrednotenja cen, tako da so julija 2026 dosegle približno sedemmesečno kritje uvoza. Vztrajnost proračunskih in zunanjih primanjkljajev povzroča višjo zadolženost. Zahtevno poslovno okolje omejuje pritok neposrednih tujih naložb, ki jih sestavljajo predvsem kitajske in ruske naložbe ali projekti, osredotočeni na sektor zlata.
Domači dolg, ki predstavlja 40 % celotnega javnega dolga, se je med letoma 2024 in 2025 povečal z 11 % BDP na 16 % z izdajo vrednostnih papirjev v lokalni valuti, ki so jih kupile domače komercialne banke. Medtem je država leta 2025 izdala svojo prvo državno evroobveznico (700 milijonov USD), ki ji je sledila evroobveznica v vrednosti 300 milijonov USD, ki jo je izdala državna banka Eldik Bank. Financiranje je pretežno zunanje. Zunanji javni dolg sestavljajo predvsem multilateralna ugodna posojila (34 % jih ima v lasti Azijska razvojna banka) in dvostranska posojila. Kitajski upniki imajo v lasti 28 % celotnega zunanjega dolga. Stroški servisiranja dolga naraščajo in so leta 2025 predstavljali okoli 12 % javnih prihodkov.
Krepitev predsedniške moči in nadaljnja odvisnost od Rusije in Kitajske
V zgodnjih letih 2000-ih je bil Kirgizistan pogosto predstavljan kot demokratični vzor v regiji. Vendar pa zaporedje revolucionarnih dogodkov v letih 2005, 2010 in 2020 odraža vztrajno nezadovoljstvo javnosti s ponavljajočimi se avtoritarnimi težnjami. Leta 2020 je predsednik Sooronbaj Jeenbekov pod pritiskom demonstracij, ki so protestirale proti domnevno ponarejenim rezultatom parlamentarnih volitev, odstopil. Sadyr Japarov je nato zmagal na predsedniških volitvah, ki so potekale januarja 2021. Aprila 2021 je spremenil ustavo, da bi okrepil predsedniške pristojnosti na račun parlamenta in omogočil predsedniku ponovno kandidaturo, pri čemer je prejšnji enotni šestletni mandat nadomestil z možnostjo dveh petletnih mandatov. Od takrat si prizadeva utrditi nadzor nad političnim življenjem z uvedbo zakonodaje, ki omejuje svobodo medijev, ter s preganjanjem opozicijskih aktivistov in novinarjev. Predčasne parlamentarne volitve 30. novembra 2025 so zaznamovale le 36-odstotna volilna udeležba in odsotnost kakršne koli pomembnejše opozicije, kar je privedlo do velike zmage kandidatov, naklonjenih predsedniku, ki so osvojili 83 od 90 sedežev. Splošno se pričakuje, da bo Japarov zmagal na predsedniških volitvah januarja 2027, potem ko se je dolgoletni zaveznik Kamčibek Tašijev umaknil iz tekme zaradi obsodbe za poskus državnega udara.
Kirgizistan je član treh glavnih regionalnih organizacij: Evrazijske gospodarske unije (EAEU), Organizacije pogodbe o kolektivni varnosti (CSTO) pod vodstvom Rusije ter Šanghajske organizacije za sodelovanje (SCO), gospodarske in varnostne organizacije, v kateri imata Kitajska in Rusija prevladujočo vlogo. Članstvo v teh organizacijah odraža tesne vezi države tako s Pekinom kot z Moskvo. Kot nekdanja sovjetska republika je Kirgizistan še vedno zelo odvisen od Rusije glede nakazil in oskrbe z gorivom. Rusija ohranja tudi pomemben kulturni in vojaški vpliv prek svojega letalskega oporišča v bližini Biškeka ter s svojim vztrajanjem pri ohranjanju statusa ruskega jezika. Hkrati se sodelovanje s Kitajsko še naprej poglablja prek pobud, usmerjenih v krepitev povezanosti in trgovine, s čimer se povečuje gospodarska in politična odvisnost Kirgizistana. Decembra 2025 je železniški projekt Kitajska–Kirgizistan–Uzbekistan, ki je eden od vodilnih koridorjev pobude »Pas in pot«, dosegel pomemben mejnik s podpisom sporazuma o financiranju v višini 2,3 milijarde USD, kar je del skupnih stroškov projekta, ocenjenih na 4,7 milijarde USD.
Nasprotno pa so odnosi z zahodnimi državami razmeroma hladnejši. Evropska unija si je prizadevala za okrepitev vezi z Biškekom prek Sporazuma o okrepljenem partnerstvu in sodelovanju (EPCA), podpisanega leta 2024. Vendar je EU v okviru novega paketa sankcij proti Rusiji uvedla ukrepe, ki neposredno vplivajo na kirgiške subjekte, in sicer so bili cilj kirgiška banka, platforme za kriptovalute ter več podjetij, osumljenih omogočanja izogibanja sankcijam. Nazadnje Kirgizistan vzdržuje tesne gospodarske odnose s Kazahstanom in Uzbekistanom, ki gostita kirgiške delavce migrante in sta postala pomembna dobavitelja goriva. Odnosi s Tadžikistanom so bili v preteklosti napetejši zaradi ponavljajočih se mejnih sporov v Ferganški dolini. Kljub temu naj bi sporazum, podpisan marca 2025, prinesel dokončno rešitev vprašanja razmejitve skupne meje obeh držav.