Kuvajt

Regionalni konflikt in naftni šok povzročata gospodarsko upadanje

V primeru dolgotrajnega konflikta v Iranu bi se makroekonomske perspektive Kuvajta znatno poslabšale zaradi njegove visoke odvisnosti od sektorja ogljikovodikov (skoraj 45 % BDP), popolne odvisnosti od Hormuzske ožine za izvoz nafte ter omejene gospodarske diverzifikacije. Motnje v proizvodnji in izvozu nafte so glavni vzrok gospodarskega upada, ki neposredno vpliva na splošno gospodarsko dejavnost in se prek slabšega zaupanja, odloženih naložb, strožjih finančnih pogojev in nižjih javnih prihodkov širi tudi na ne-naftni del gospodarstva. Kuvajt je ena od zalivskih držav, ki je pri izvozu ogljikovodikov najbolj odvisna od Hormuzske ožine, saj 100 % izvoza poteka prek te ožine. Motnje v ladijskem prometu v Hormuški ožini so Kuvajt prisilile, da je zmanjšal proizvodnjo nafte na približno 500.000 sodov na dan (bpd), kar je manj od skoraj treh milijonov bpd pred začetkom vojne. Poslabšanje varnostnih razmer bo vplivalo tudi na potovanja, dobavne verige ter izvoz in uvoz, ki nista povezana z nafto. Poleg tega bi lahko uvoz utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) iz Katarja, ki je ključnega pomena za domačo proizvodnjo električne energije, naletel na logistične in varnostne izzive. To bi povzročilo pritisk na domačo oskrbo z energijo in zmogljivosti za proizvodnjo električne energije.

Hkrati se pričakuje povečanje inflacijskih pritiskov, predvsem zaradi zunanjih dejavnikov. Višji uvozni stroški, ki izhajajo iz motenj v dobavnih verigah in naraščajočih svetovnih cen prevoza, bodo verjetno prispevali k domači inflaciji, zlasti prek cen hrane. To poudarja ranljivost Kuvajta za uvoženo inflacijo, kljub razmeroma zmernim razmeram na področju domačega povpraševanja. V teh razmerah naj bi monetarna politika ostala pod pritiskom. Kuvajtski dinar je vezan na valutni košarici z znatnim deležem ameriškega dolarja, kar omejuje zmožnost centralne banke, da se oddalji od monetarne politike ZDA. V odgovor na to se je centralna banka usmerila v makrobonitetne podporne ukrepe namesto v prilagajanje obrestnih mer, vključno z omilitvijo zahtev glede likvidnosti in kapitala, sprostitvijo kapitalskih rezerv ter povečanjem posojilne zmogljivosti bank. Ti ukrepi so namenjeni ohranjanju kreditnih tokov in ublažitvi gospodarskih posledic konflikta. Vendar ti ukrepi predvsem podpirajo finančne razmere, namesto da bi neposredno spodbujali povpraševanje po kreditih. Zato je denarna politika kot stabilizacijsko orodje le delno učinkovita.

Zmanjšanje prihodkov iz ogljikovodikov povzroča poslabšanje proračunskega stanja in zunanjih računov

Pričakuje se, da se bo fiskalno stanje močno poslabšalo, predvsem zaradi visoke odvisnosti Kuvajta od prihodkov iz ogljikovodikov, ki predstavljajo 90 % skupnih fiskalnih prihodkov. Zmanjšanje proizvodnje in izvoza nafte bi neposredno oslabilo državne prihodke. Hkrati bi se povečali pritiski na porabo, saj si bo vlada prizadevala ublažiti vpliv krize na domače gospodarstvo. Kuvajt ima znatne finančne rezerve, vključno s sredstvi v višini približno 1 bilijona USD v Kuvajtski investicijski agenciji (KIA), svojem državnem premoženjskem skladu (približno 650 % BDP). Ta sredstva bi fiskalni politiki omogočila ohranitev prožnosti in ublažitev vplivov konflikta na gospodarstvo.

Saldo tekočega računa se bo poslabšal zaradi odvisnosti države od izvoza ogljikovodikov. Motnje v tokovih izvoza nafte bodo vplivale na izvozne prihodke (približno 90 % skupnih prihodkov), medtem ko bodo višji stroški prevoza in omejitve v dobavni verigi povečali stroške uvoza, kar bo še dodatno zmanjšalo zunanji presežek. Poleg tega je kuvajtski izvoz močno odvisen od energetskega sektorja. Brez alternativnih izvoznih virov bi padec prihodkov od nafte neposredno vplival na zunanjo pozicijo države. Nazadnje, ker sta uvoz hrane in opreme nujna potrebščina, Kuvajt ne more zlahka zmanjšati uvoznih izdatkov za stabilizacijo svoje trgovinske bilance.

Kljub tem pritiskom, ki jih še poslabšujejo strukturni primanjkljaj v storitvenem sektorju in plačila nakazil, mednarodne rezerve centralne banke (ki pokrivajo približno 10 mesecev uvoza) ter znatne rezerve v državnem premoženjskem skladu zagotavljajo pomembno zaščito pred zunanjimi pretresi. Vendar bi daljše motnje povzročile izrazitejše zmanjšanje presežka tekočega računa, s čimer bi se okrepila strukturna izpostavljenost gospodarstva nihanjem na trgu ogljikovodikov.

Ključna tveganja predstavlja regionalna geopolitična situacija

Politična tveganja v Kuvajtu izhajajo iz kombinacije notranjih institucionalnih trenj in povečane regionalne napetosti, ki skupaj povečujeta gospodarsko negotovost. Na domačem področju ponavljajoča se trenja med vlado in parlamentom (katerega delovanje je bilo leta 2024 začasno prekinjeno) pogosto povzročajo zamude pri ključnih gospodarskih in fiskalnih reformah. Ta institucionalna togost omejuje zmožnost vlade, da se hitro in odločno odzove na gospodarske pretrese, zlasti v zvezi s fiskalno konsolidacijo, reformo subvencij in gospodarsko diverzifikacijo.

V regiji so se geopolitična tveganja znatno povečala zaradi vojne v Iranu in zaprtja Hormuzske ožine. Zaradi bližine območja spopadov in velike odvisnosti od pomorskih izvoznih poti Kuvajt čuti neposredne posledice, vključno z motnjami v izvozu nafte, trgovinskih tokovih in razpoloženju vlagateljev. Čeprav ima Kuvajt močna obrambna partnerstva – na primer z ZDA –, ta partnerstva služijo predvsem kot stabilizacijski dejavnik, namesto da bi zagotavljala popolno zaščito pred regionalnimi učinki. Posledično bo Kuvajt verjetno še naprej močno izpostavljen povečanim geopolitičnim tveganjem.

Zadnja posodobitev: maj 2026