Latvija

Postopna vrnitev k rasti

Leto 2025 bo leto okrevanja, ki bo utrlo pot trajnostni rasti ob ponovnem oživljanju domačega povpraševanja in postopnem izboljšanju zunanjih razmer. Odporen trg dela (stopnja brezposelnosti 5,7 % februarja 2025) bo podprl trdno rast realnih plač, kar bo še naprej spodbujalo potrošnjo gospodinjstev. Latvijsko gospodarstvo, ki je peto najmanjše v EU, bo kljub temu še naprej izpostavljeno močnejšim inflacijskim pritiskom kot njene partnerice: inflacija je februarja 2025 dosegla 3,7 %, v primerjavi s povprečjem evroobmočja, ki je znašalo 2,3 %, kar je posledica togosti cen storitev, še vedno delno nadzorovane energetske odvisnosti in močne rasti nominalnih plač. Vendar se pričakuje, da se bo inflacija do konca leta 2025 umirila.

Upad izvoza in močno zmanjšanje naložb v letu 2024 naj bi se v letu 2025 obrnila. Oživitev gospodarstev glavnih trgovinskih partnerjev Latvije (baltske države, Nemčija in Švedska) naj bi spodbudila zunanje povpraševanje, zlasti po lesu, kemičnih in farmacevtskih izdelkih ter storitvah na področju informacijske tehnologije. Hkrati bodo nižje obrestne mere zmanjšale pritisk na naložbe. Izplačilo 1,8 milijarde evrov (5,5 % BDP) v okviru programa NextGenerationEU kot del Nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (NRRP) bo prav tako pripomoglo k pospešitvi projektov na področju infrastrukture, energetske tranzicije in tehnološke modernizacije. Kljub težavam, s katerimi se bo država soočala v letu 2024, bo obsežen projekt Rail Baltica, ki baltske države vključuje v evropsko železniško omrežje, igral osrednjo vlogo, ne le kot katalizator rasti, temveč tudi kot nosilec podpore za več ključnih sektorjev, vključno z gradbeništvom, prometom, surovinami in logistiko. Hkrati bodo naložbe v zasebne vetrne elektrarne in infrastrukturo pristanišč za utekočinjeni zemeljski plin (LNG) okrepile energetsko varnost in spodbudile lokalno proizvodnjo. Ti trendi bodo prispevali tudi k razvoju digitalnega in IT-sektorja.

Javne finance obremenjene z vojaškimi izdatki

Proračunski primanjkljaj se bo leta 2025 povečal kljub oživitvi gospodarske dejavnosti, ki bo podprla davčne prihodke, zlasti prek prihodkov od DDV in davka na dohodek. Hkrati bo močno obremenjevalo nenehno naraščanje javnih izdatkov, zlasti v sektorjih obrambe, energetike, zdravstva in izobraževanja. Latvija namerava povečati vojaške izdatke na 3,5 % BDP, kar presega cilj Nata v višini 2 %. Poleg tega bodo proračunsko breme dodatno povečala zvišanja plač v javnem sektorju ter pospešitev infrastrukturnih projektov, kot je Rail Baltica, katerega stroški so strmo narasli (ocenjeni na 22,6 % BDP v letu 2024, v primerjavi s prvotno predvidenimi 4,6 % BDP). Proračun za leto 2025 vključuje tudi zvišanja davkov – izvedene bodo reforme davka na dohodek ter omejena prizadevanja za boj proti davčnim utajam –, vendar naj bi pritiski na porabo prevladali nad dodatnimi prihodki. V tem okviru se bo javni dolg še naprej povečeval, čeprav na relativno zmerni ravni.

Tekoči račun bo v letu 2025 še naprej v primanjkljaju, vendar naj bi bil nekoliko boljši kot v letu 2024 zaradi okrevanja izvoza blaga in storitev, ki ga bo spodbudilo evropsko povpraševanje. Država ostaja neto uvoznica blaga, zlasti energije, investicijskega blaga in surovin. Bilanca storitev bo na splošno ostala v presežku, kar bo poganjal promet (predvsem cestni tovorni promet), logistika in informacijska tehnologija. Primanjkljaj se bo financiral predvsem z zadolževanjem, pričakuje pa se tudi rahlo okrevanje neposrednih tujih naložb, usmerjenih v zeleno infrastrukturo in digitalne storitve. Struktura zunanjega dolga bo ostala stabilna (98 % BDP, od tega 60 % za zasebni sektor), v glavnem v evrih in večinoma pri institucionalnih vlagateljih (predvsem evropskih). Tveganje refinanciranja bo zato omejeno, če se bo ohranila fiskalna verodostojnost.

Vztrajno napeto politično in geopolitično okolje

Od leta 2023 Latvijo vodi Evika Sili?a, predsednica vlade in članica centristične stranke Nova enotnost (JV). Vlada v okviru tristranske koalicije, ki jo sestavljajo JV, Zeleni in kmetje (ZZS) ter Progresivci (PRO). Zavezništvo, ki ima tesno večino (52 od 100 sedežev), je nestabilno uravnoteženo in ostaja izpostavljeno notranjim napetostim v obdobju pred parlamentarnimi volitvami oktobra 2026. Kljub znatnim ideološkim razlikam se partnerji strinjajo glede strateških prednostnih nalog države, kot so podpora Ukrajini, evropska integracija in energetska varnost. Predsednik Edgars Rink?vi?s, izvoljen leta 2023, ima v bistvu častno vlogo, vendar ostaja oseba, ki uživa splošno soglasje.

Na socialnem področju so napetosti zmerne, a vztrajne. Teritorialne neenakosti, pritisk na javne storitve in pomanjkanje kvalificirane delovne sile spodbujajo nezadovoljstvo. Zdravstveni sektor ostaja pod pritiskom, saj sindikati redno postavljajo zahteve, medtem ko bi pokojninska reforma lahko ponovno vzbudila nezadovoljstvo zaradi podaljšanja obdobja plačevanja prispevkov na 20 let in zvišanja upokojitvene starosti na 65 let.

Na mednarodnem področju Latvija ohranja trdo stališče do Rusije in Belorusije. Ostaja trdno usklajena s stališči EU in NATA, ki zagovarjata močnejše vojaško odvračanje in sankcije proti Moskvi. Odnosi z baltskimi sosedami ostajajo trdni, podprti s skupnimi strukturnimi projekti, kot sta Rail Baltica ter odklop od ruskega elektroenergetskega omrežja in priključitev na evropsko omrežje (velja od februarja 2025). Na notranjem področju ostajata politika jezikovne asimilacije in zmanjševanje medijskega prostora za rusko govoreče občutljivi temi, zlasti v zvezi z rusko govorečo manjšino, ki predstavlja približno tretjino prebivalstva.

Zadnja posodobitev: april 2024