Liberija

Rudarski sektor spodbuja naložbe

Pričakuje se, da se bo rast v letu 2026 še naprej pospeševala. Njen glavni gonilnik bo še naprej cvetoča rudarska dejavnost, ki je v prvih treh četrtletjih leta 2025 prispevala 65 % rasti, ter okrevanje javne porabe. Rudarski sektor bo imel koristi od stabilnih cen zlata in predvsem od znatnega povečanja proizvodnje železove rude, ki se je začelo konec leta 2025 (v tretjem četrtletju leta 2025 je obseg proizvodnje v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta narasel za 430 %). Ta skok je v glavnem posledica začetka obratovanja razširjene obrata za koncentriranje rude, ki ga upravlja ArcelorMittal, prevladujoči proizvajalec v državi, ki prispeva 89 % nacionalne proizvodnje železa. Naložbeni program podjetja si prizadeva povečati letno proizvodnjo na 20 milijonov ton do leta 2026, v primerjavi s 4 milijoni ton v letu 2024. Poleg tega je ameriška skupina Ivanhoe Atlantic – ki trenutno začenja z obratovanjem rudnika železa Kon Kweni v Gvineji – napovedala naložbo v višini 1,8 milijarde USD za posodobitev železniške proge od Yepeke (objekta podjetja ArcelorMittal) do liberijskega pristanišča Buchanan od leta 2026 dalje. Ta koridor, ki ga je doslej izključno upravljalo podjetje ArcelorMittal, naj bi bil leta 2030 odprt za konkurenco, kar bi Liberijo lahko uveljavilo kot tranzitno središče za izvoz gvinejske železove rude. Nazadnje bi lahko tudi podpis sporazuma o raziskovanju nafte s podjetjema TotalEnergies in nigerijskim podjetjem Oranto Petroleum februarja 2026 srednjeročno okrepil liberijski energetski sektor.

Kmetijski sektor – ki je leta 2025 prispeval 23 % BDP in zaposloval 68 % delovno aktivnega prebivalstva – je zabeležil močno rast (+4,7 %), ki sta jo poganjali proizvodnja riža in razcvet proizvodnje palmovega olja. Vendar se je pridelava kavčuka, ki je glavna izvozna kultura države, v letu 2025 upočasnila. Pričakuje se, da se bo pozitivni zagon sektorja nadaljeval tudi v letu 2026, če bodo vremenske razmere ugodne, medtem ko bodo težave v kavčukovi industriji verjetno ostale, saj se cene stabilizirajo. Naložbe v kmetijski sektor se bodo prav tako nadaljevale, podprte s strani multilateralnih institucij in evropskih partnerjev – predvsem Nemčije – prek investicijskega programa »Heritage«, ki do leta 2029 načrtuje vložiti 900 milijonov USD v liberijsko kmetijstvo.

Inflacija se je v zadnjem četrtletju leta 2025 močno znižala, k čemur so prispevale nižje cene uvoženega nafte, ugodni menjalni tečaj za uvoz (liberijski dolar se je v letu 2025 okrepil za 6,6 % glede na ameriški dolar) ter močna domača proizvodnja hrane, ki je pomagala omejiti povpraševanje po uvozu. Cene naj bi se v letu 2026 še naprej umirjale. Zaradi šibkega prenosa denarne politike, povezanega z dolarizacijo, bo denarna politika ostala restriktivna; ključna obrestna mera je februarja 2026 znašala 16,25 %. Vendar bo nadaljnje sproščanje podprlo zasebno potrošnjo, čeprav stroški zadolževanja ostajajo še vedno izjemno visoki, saj povprečna obrestna mera za posojila v ameriških dolarjih znaša 12,4 %. Krepitev bolje kapitaliziranega bančnega sektorja se bo nadaljevala, delež neplačljivih posojil – 12,6 % februarja 2026 – pa bi lahko v letu 2026 padel pod regulativni prag 10 %.

Povečanje javne porabe, podprto z večstranskim financiranjem

Leta 2025 so povečane porabe in zmanjšana mednarodna pomoč (v realnem smislu -23 %) bile izravnane z višjimi prihodki (+35 % med letoma 2023 in 2025). Povečanje so spodbudile višje rudarske licenčnine (+46 % v realnem smislu), modernizacija davčne uprave, strožji nadzor ter zvišanje davka na blago in storitve z 10 % na 12 %. Primarni presežek (tj. brez obresti) je dosegel 1,4 % BDP. Leta 2026 bi se primanjkljaj lahko nekoliko povečal, saj proračun predvideva močno povečanje javnih izdatkov (+41 % v realnem smislu). Na strani odhodkov proračun za leto 2026 vključuje ambiciozen naložbeni načrt za javni sektor (PSIP, 23 % skupnih odhodkov), usmerjen v cestno omrežje in energetiko, dva sektorja, ki sta bila v preteklosti nezadostno financirana, kar je oviralo naložbe. Stroški servisiranja dolga se bodo znatno povečali (+50 % v realnem smislu) na 230 milijonov USD, predvsem zaradi domačih upnikov, zlasti centralne banke. Kljub temu bo primanjkljaj omejen z enkratnim plačilom v višini 200 milijonov USD (16 % proračuna) s strani podjetja ArcelorMittal po sporazumu o podaljšanju njegove rudarske koncesije za Yekepo, ki je bil podpisan januarja 2026. Pričakuje se tudi nadaljnje povečanje davčnih prihodkov, saj bo davek na blago in storitve v začetku leta 2027 nadomestil 15-odstotni DDV. Fiskalni prostor ostaja znaten, saj je razmerje med davki in BDP še vedno nizko (19 % BDP v letu 2025). Mednarodna pomoč se bo ponovno povečala – zlasti zahvaljujoč evropskim donacijam –, vendar ne bo dosegla ravni iz leta 2024.

Javni primanjkljaj se bo financiral z zadolževanjem pri centralni banki (glavnem domačem upniku), donacijami tujih partnerjev – zlasti Svetovne banke (40 milijonov USD) in EU (20 milijonov USD) – ter ugodnimi posojili. Zunanji delež predstavlja 57 % javnega dolga in ga skoraj v celoti imajo multilateralni partnerji. Liberija ostaja zavezana svojemu programu MDS v okviru razširjene kreditne linije v višini 210 milijonov USD, ki traja do leta 2027. Trenutno potekajo pogajanja z MDS o skladu za odpornost in trajnost (RSF), ki zagotavlja dodatnih 265 milijonov USD.

Primanjkljaj na tekočem računu se bo v letu 2026 zmanjšal, predvsem zaradi izboljšanja trgovinske bilance. Večji izvoz zlata in železove rude bo nadomestil upad izvoza kavčuka, medtem ko bodo nizke cene nafte in hrane zmanjšale uvozno breme. Pričakuje se, da se bodo nakazila izseljencev (15,4 % BDP v letu 2024), ki živijo predvsem v ZDA, Gani in Slonokoščeni obali, še naprej povečevala. Neposredne tuje naložbe – usmerjene predvsem v rudarski sektor in v višini 1,5-kratnega uvoza opreme v tem sektorju – bodo skupaj z donacijami (185 milijonov USD) in ugodnimi posojili (133 milijonov USD) še naprej financirale večino primanjkljaja. Neto devizne rezerve centralne banke so se konec leta 2025 okrepile na vrednost, ki ustreza 2,3 meseca uvoza, vendar ostajajo pod pragom treh mesecev, ki ga priporoča WAEMU.

Krhka predsedniška večina konča zakonodajni zastoj

Predsednik Joseph Nyuma Boakai (81), ki je bil izvoljen po tesnem izidu volitev novembra 2023, vladajo od leta 2024 s podporo neuradne večine v predstavniškem domu in senatu. Predsednikova stranka, Stranka enotnosti (UP), ima v predstavniškem domu le 11 od 73 sedežev, vendar se opira na podporo več manjših strank in neodvisnih poslancev, ki imajo ključno vlogo (19 sedežev). Glavna opozicijska stranka, Kongres za demokratične spremembe (CDC), ki jo je ustanovil nekdanji predsednik George Weah (2018–2024), ima 25 sedežev, vendar je marca 2025 izgubila podporo svojega ključnega zaveznika, Nacionalne patriotske stranke. Tudi visoki predstavniki stranke CDC, med njimi podpredsednik predstavniškega doma Thomas Fallah, so prestopili v tabor predsedniškega kandidata. Zakonodajna dejavnost se je ponovno začela po zastoju med oktobrom 2024 in majem 2025, ki so ga sprožili intenzivni parlamentarni protesti, usmerjeni proti predsedniku predstavniškega doma Jonathanu F. Koffi (CDC). Ta je nazadnje odstopil in ga je zamenjal Richard Koon (UP), ki je znan po tem, da je blizu predsedniku. Leta 2026, ko volitve niso načrtovane, naj bi politično okolje ostalo stabilno, varnostna tveganja pa bodo nizka. Gospod Boakai uživa tudi podporo nekaterih opozicijskih strank pri boju proti korupciji (februarja 2026 so bili v obravnavi štirje s tem povezani zakoni) ter pri razvoju rudarskega sektorja.

Odnosi Liberije z mednarodnimi partnerji naj bi se še naprej krepili. Liberija je oktobra 2025 ponovno vzpostavila diplomatske odnose z Gvinejo. Čeprav je umik agencije USAID leta 2025 znatno vplival na državo, naj bi ta ohranila tesne vezi z ZDA. Leta 2025 sta Beli hiši obiskali dve liberijski delegaciji, predvsem z namenom razprave o dobavnih verigah rudnin. Decembra je ameriško zunanje ministrstvo podpisalo petletni paket podpore v višini 125 milijonov USD za oskrbo s cepivi in financiranje zdravstvenega sistema. Januarja 2026 je delegacija ameriških vlagateljev napovedala načrte za vlaganje 900 milijonov USD. Liberijsko izvolitev v Varnostni svet ZN junija 2025 za dvoletni mandat je podprl Washington. Hkrati se pričakuje, da bo Liberija še naprej poglabljala vezi s Kitajsko, da bi izravnala zmanjšanje ameriške pomoči. Januarja 2026 sta državi podpisali sporazum o sodelovanju, ki je vključeval donacijo v višini 100 milijonov RMB (14 milijonov USD).

Zadnja posodobitev: februar 2026