Luksemburg

Zmanjšane gospodarske napovedi

Luksemburško gospodarstvo je po več letih upočasnjene rasti v letu 2025 nadaljevalo z zmernim okrevanjem, ki ga je podpiralo predvsem oživljanje dejavnosti v finančnem sektorju in ponovno povečanje izvoza finančnih storitev. Finančni sektor ostaja hrbtenica luksemburškega gospodarstva, saj dosledno prispeva okoli 30 % BDP, zato so razvojni trendi v tem sektorju ključni za splošne gospodarske obete. Gledajoč v prihodnost se pričakuje, da se bo rast finančnih dejavnosti v letih 2026 in 2027 nekoliko upočasnila. Povečana globalna negotovost in možnost, da bodo obrestne mere višje za daljše obdobje, bosta verjetno vplivali na razpoloženje na trgu in vrednotenje sredstev. Zlasti se pričakuje povečanje nestabilnosti na evropskih trgih delnic – ki so pomembni za luksemburško upravljanje skladov in s tem povezane finančne dejavnosti –, predvsem v letu 2026, kar bi lahko zaviralo rast finančnih storitev in vplivalo na širše gospodarstvo.

V letih 2026 in 2027 naj bi rast Luksemburga v večji meri temeljila na javnem povpraševanju, pri čemer naj bi javna poraba nadomestila upočasnjeno dinamiko v drugih delih gospodarstva. Nadaljevanje javnih izdatkov naj bi zagotovilo pomembno stabilizacijsko silo, saj se dejavnost zasebnega sektorja upočasnjuje v bolj negotovem globalnem okolju. Potrošnja gospodinjstev naj bi ostala podprta z avtomatično indeksacijo plač, pokojnin in socialnih prejemkov, kar pomaga ohranjati kupno moč. Vendar pa bodo povečana negotovost in višje cene energije verjetno vplivale na zaupanje, kar bo omejilo moč rasti potrošnje. Inflacija naj bi se v letu 2026 ponovno povečala, kar bo posledica višjih cen energije, povezanih z vojno, ter sekundarnih učinkov na storitve in plače. Cenovni pritiski naj bi se v letu 2027 postopoma zmanjševali, ko bodo učinki, povezani z energijo, izginili, čeprav bo dezinflacija verjetno potekala postopoma. Rast naložb naj bi se v obdobju napovedi oslabila, saj povečana geopolitična negotovost in vztrajno višje obrestne mere vplivajo na razpoloženje in pogoje financiranja.

Zunanje okolje naj bi v obdobju napovedi ostalo zahtevno. Svetovno trgovanje bo verjetno obremenjena z vojno, ki še naprej zavira mednarodno povpraševanje in moti trgovinske tokove. Čeprav se je negotovost glede trgovinskih odnosov med ZDA in EU v primerjavi z letom 2025 nekoliko zmanjšala, se v letih 2026 in 2027 še vedno pričakuje preostali negativen vpliv carin in trgovinskih trenj. Struktura izvoza Luksemburga – v kateri prevladujejo storitve – ponuja določeno zaščito, saj finančne storitve predstavljajo okoli 45 % celotnega izvoza, druge storitve pa dodatnih 43 %. Vendar bo šibkejše povpraševanje ključnih evropskih partnerjev verjetno omejilo rast izvoza, zaradi česar bo zunanje povpraševanje le v zmerni meri prispevalo k splošni gospodarski dejavnosti.

Na splošno stabilno zunanje in fiskalno stanje

Zunanje in fiskalne pozicije Luksemburga naj bi v letih 2026 in 2027 ostale na splošno stabilne. Napoveduje se, da bo presežek tekočega računa v obeh letih ostal blizu 5 % BDP, kar bo podprlo vztrajno močno bilanco storitev. Finančne storitve še naprej prevladujejo v strukturi izvoza in ostajajo ključni vir zunanjega presežka, kar odraža vlogo Luksemburga kot svetovnega finančnega središča. Čeprav trgovina z blagom ostaja v primanjkljaju, to več kot odtehtajo znatni presežki pri finančnih in drugih poslovnih storitvah. Glede na tržno pogojene finančne tokove ni mogoče izključiti določene nestabilnosti zunanjih bilanc, vendar naj bi splošno stanje tekočega računa v obdobju napovedi ostalo strukturno pozitivno.

Na fiskalni strani naj bi se javnofinančni primanjkljaj v letih 2026 in 2027 stabiliziral na približno 1 % BDP. Javna poraba naj bi se povečala, kar odraža tekoče obveznosti v zvezi z ukrepi podpore na področju energetike, obrambe, indeksacije plač in pokojnin ter širših socialnih in infrastrukturnih izdatkov. Hkrati naj bi rast prihodkov izkoristila nekoliko večjo potrošnjo in višje socialne prispevke, kar bo pomagalo preprečiti nadaljnje znatno povečanje primanjkljaja. Zato naj bi se javni dolg v primerjavi s trenutno nizko ravnjo nekoliko povečal, vendar naj bi ostal precej pod povprečjem evrskega območja. Tudi ob takšnem razvoju naj bi Luksemburg ohranil močno fiskalno pozicijo z obsežnim manevrskim prostorom v primerjavi z večino drugih evropskih držav.

Stabilno vodenje države v Luksemburgu

Premier Luc Frieden še naprej vodi desnosredinsko koalicijo med Krščansko-socialno ljudsko stranko (CSV) in liberalno Demokratsko stranko (DP), ki je na oblasti od volitev leta 2023. Koalicija se je doslej izkazala za kohezivno, čeprav je preoblikovanje vlade decembra 2025 – ki ga je sprožil odstop ministra za delo in šport zaradi notranjih nesoglasij – izpostavilo nekaj skritih napetosti. Kljub temu politična stabilnost ostaja močna, vlada pa naj bi ostala na oblasti do naslednjih volitev leta 2028. Čeprav CSV ostaja največja stranka, nedavne javnomnenjske raziskave kažejo na upad podpore, medtem ko DP in LSAP pridobivata na priljubljenosti. Čeprav ti trendi ne predstavljajo neposredne grožnje za koalicijo, bi lahko nakazovali bolj razdrobljeno politično okolje na naslednjih volitvah.

Proračun za leto 2026, ki je bil predstavljen oktobra 2025 in sprejet decembra, ohranja podporo za kritje življenjskih stroškov ter uvaja dodatne socialne ukrepe, vključno s podporo na področju energetike, medtem ko višji izdatki za obrambo in naraščajoči javni izdatki za plače ohranjajo proračunski primanjkljaj na visoki ravni, vendar znotraj omejitev EU. Hkrati je vlada pokazala trdno izvedbeno sposobnost, saj je proračun odobrila vladajoča večina. Ključni ukrepi vključujejo povišanje stopenj pokojninskih prispevkov s 24 % na 25,5 % ter ciljno usmerjene davčne spodbude za podporo zasebnim naložbam, zlasti v mlajša podjetja. Proračun močno poudarja rast in socialno kohezijo z »rekordnimi naložbami« v vseh sektorjih, zlasti v stanovanjskem sektorju, ki predstavlja velik delež davčnih izdatkov. Vendar so opozicijske stranke načrt kritizirale zaradi pomanjkanja jasnosti glede financiranja in odlaganja dolgoročnih proračunskih izzivov. Na splošno fiskalna politika v zapletenem makroekonomskem okolju še naprej daje prednost zaščiti dohodkov in zaupanju, hkrati pa se povečujejo obveznosti na področju obrambe.

Zadnja posodobitev: november 2024