Madžarska

Rast še vedno močno ovirana zaradi zamrznitve evropskih sredstev

Rast bo v letu 2026 ostala relativno šibka, vendar naj bi se v primerjavi s prejšnjimi tremi leti, ko je gospodarstvo skoraj stagniralo, izboljšala. Glavni vzrok za to je podaljšano zamrznitev več kot 20 milijard EUR evropskih sredstev zaradi neizpravljenih institucionalnih in upravnih težav, kar še naprej močno bremeni javne naložbe. Od tega zneska bo skoraj 10 milijard EUR iz sklada za okrevanje po pandemiji (RRF – Recovery and Resilience Facility) poteklo konec avgusta 2026. Na kocki je tudi okoli 8 milijard evrov iz kohezijskih skladov, katerih rok veljavnosti poteče konec leta 2027, vključno z 2 milijardama evrov, ki sta bili trajno izgubljeni, ker nista bili porabljeni. Poleg tega bi program EU za poceni financiranje SAFE („Security Action for Europe“), ki je namenjen predvsem obrambnim izdatkom, lahko Madžarski dodelil do 17 milijard evrov, vendar ga je treba še odobriti. Kljub temu je proevropska vlada, ki je prišla na oblast aprila 2026, pozitiven razvoj, ki bi lahko v prihodnjih mesecih pospešil postopno in delno sprostitev teh sredstev. V začetku junija je bil z Evropsko komisijo sklenjen dogovor o sprostitvi 16,4 milijarde evrov prej zamrznjenih sredstev v zameno za zaveze glede protikorupcijskih reform in reform upravljanja. Zasebne naložbe bodo še naprej ovirane zaradi trajno visokih obrestnih mer (6,25 % v maju 2026), kljub močnemu upočasnjevanju inflacije (1,8 % na letni ravni marca 2026), ki je trenutno prvič v skoraj desetletju pod ciljem madžarske centralne banke (2–4 %). Vendar pa je konflikt na Bližnjem vzhodu, ki je od marca potisnil cene nafte Brent na okoli 100 USD (približno +40 %), omejil možnosti za znižanje obrestnih mer v letu 2026 in spodbuja inflacijska tveganja. Medtem pa bodo azijske naložbe ostale ključni vir podpore. Madžarska se je postopoma uveljavila kot eno glavnih kitajskih industrijskih središč v Srednji Evropi, zlasti na področju baterij in električnih vozil. Podjetje BYD je maja 2025 preselilo svoj evropski sedež iz Nizozemske v Budimpešto. Projekti podjetja CATL v Debrecenu naj bi skupaj z naložbami podjetja BYD tudi v letu 2026 še naprej podpirali naložbe v predelovalno industrijo.

Izvoz, ki predstavlja skoraj 80 % BDP, ostaja v veliki meri osredotočen na Nemčijo in preostalo območje evroobmočja, zaradi česar je madžarsko gospodarstvo še posebej občutljivo na šibko evropsko povpraševanje in motnje v globalnih dobavnih verigah. Samo avtomobilski sektor predstavlja skoraj tretjino celotnega izvoza v okviru močne regionalne integracije s sosednjimi državami, ki so prav tako specializirane za to industrijo (Slovaška, Češka in Romunija). V skladu z dvostranskim sporazumom iz julija 2025 so bile ameriške carinske tarife za avtomobile določene na 15 %

Leto 2026 so zaznamovale tudi parlamentarne volitve, ki so v prvem četrtletju spodbudile gospodarsko aktivnost z več ukrepi fiskalne politike, ugodnimi za gospodinjstva (znižanje davkov, omejitve cen energije in izredni ukrepi za podporo dohodkov gospodinjstev). Zato bo zasebna potrošnja ostala glavni gonilnik rasti, podprta s še vedno relativno močnim trgom dela, z nominalno rastjo plač v višini 9,1 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v marcu 2026 in stopnjo brezposelnosti, ki se je ustavila pri 4,7 %

Dvojni primanjkljaj bosta še naprej pod močnim pritiskom

Proračunski primanjkljaj bo v letu 2026 ostal zelo visok, a manjši kot v letu 2025 zaradi predvolilnih ukrepov stranke Fidesz in zelo omejenega fiskalnega manevrskega prostora za novo stranko TISZA. Kljub bolj verodostojnemu stališču do fiskalne konsolidacije se pričakuje, da bo nova vlada ohranila večino ukrepov podpore gospodinjstvom: podvojitev družinskih davčnih olajšav, davčne oprostitve za matere, 13. mesečno pokojnino, zvišanja minimalne plače ter nadaljevanje subvencij za energijo. Začasni davki na banke, telekomunikacije in letalstvo ter ponovno povečanje davčnih prihodkov zaradi močnejše potrošnje ne bodo izravnali povečanja odhodkov ali pa ga bodo izravnali le v majhni meri. Javni dolg bo zato ostal visok, njegovo gibanje pa bo v veliki meri odvisno od sprostitve evropskih sredstev. Evropska komisija je že napovedala primanjkljaj v višini 5,2 % BDP v letu 2026, medtem ko stranka TISZA zdaj napoveduje vrednost, ki se približuje 6,8 %. Naša ocena leži približno vmes.

Saldo tekočega računa se bo v letu 2026 poslabšal zaradi vztrajno zadržanega evropskega povpraševanja, šibkega splošnega izvoza – zlasti v avtomobilskem sektorju – ter ponovnega pritiska na uvoz energije ob vztrajnih napetostih na Bližnjem vzhodu. Vendar bo presežek v storitvah, ki ga podpirajo turizem, cestni promet in poslovne storitve, še naprej delno izravnaval poslabšanje v blagovni trgovini. Madžarska bo še naprej izpostavljena nihanjem forinta, čeprav je prihod nove vlade znatno izboljšal razpoloženje na trgu in od začetka leta povzročil močno krepitev valute, in sicer s skoraj 400 HUF/EUR v marcu na okoli 356 v začetku maja. To izboljšanje pa ostaja krhko: kakršna koli zamuda pri sprostitvi evropskih sredstev ali odstopanje od proračunskih ciljev bi lahko hitro ponovno sprožila pritisk na valuto in povečala stroške zunanjega financiranja. Visoka raven zunanjega dolga (78 % BDP v letu 2025), povezana tako s tujimi neposrednimi naložbami kot z javnim financiranjem, bo Madžarsko še naprej izpostavljala zunanjim pretresom, kljub postopnemu zmanjševanju deleža javnega dolga, denominiranega v tuji valuti (trenutno okoli 30 %, v primerjavi s 50 % pred desetimi leti).

Pomemben politični preobrat z izvolitvijo nove stranke TISZA

Zmaga stranke TISZA (desno od sredine) z veliko večino na parlamentarnih volitvah aprila 2026 predstavlja najpomembnejši politični preobrat na Madžarskem odkar se je Viktor Orbán leta 2010 vrnil na oblast. Stranka Péterja Magyarja je osvojila 141 od 199 sedežev, v primerjavi z 52 sedeži stranke FIDESZ Viktorja Orbána in 6 sedeži stranke Mi Hazánk (Naša domovina), s čimer je močno presegla dvotretjinsko večino, potrebno za spremembo ustave in temeljnih zakonov. Ta velika večina novi vladi daje institucionalna sredstva za postopno razgradnjo tistih delov politične in institucionalne arhitekture, ki jih je stranka Fidesz zgradila v zadnjih petnajstih letih in ki so bili najbolj kritizirani s strani evropskih institucij. Zato bo izziv, ki presega zgolj zamenjavo vlade, v prestrukturiranju madžarske države, zlasti z bojem proti korupciji in prevzemanju državnih virov. To vključuje reformo pravosodnega sistema, nadzornih organov, javnih medijev in mehanizmov nadzora javnih financ. Vendar bi ta prehod lahko hitro povzročil znatne institucionalne in politične napetosti. Precejšen del uprave, navidezno neodvisnih organov in gospodarskih akterjev ostaja tesno povezan z mrežami, vzpostavljenimi v Orbánovi dobi, kar kljub veliki volilni zmagi stranke TISZA povečuje tveganje za oviranje, konflikte in trajno polarizacijo. Poleg tega stranka TISZA nima izkušenj z vodenjem države in se bo verjetno soočala s pomanjkanjem kadrov

Na evropski ravni se od nove vlade pričakuje, da bo zavzela precej bolj pragmatično in proevropsko stališče, da bi pospešila sprostitev zamrznjenih sredstev, kar je postalo tako gospodarska kot politična nujnost. Madžarska si bo prizadevala zmanjšati svojo izolacijo v odnosu do Unije in ponovno vzpostaviti svojo verodostojnost pri mednarodnih vlagateljih po več letih napetosti z Brusljem glede pravne države in upravljanja javnih sredstev. Vendar bo to preusmerjanje še naprej omejeno zaradi več strukturnih dejavnikov, in sicer močne energetske odvisnosti od Rusije, vse večjega vpliva kitajskih naložb v madžarsko industrijo ter potrebe stranke TISZA, da ohrani del svojega konzervativnega in suverenističnega volilnega telesa. Vlada bo zato morala ohranjati občutljivo ravnovesje med usklajevanjem z Evropo in geopolitičnim pragmatizmom.

Zadnja posodobitev: junij 2026