Malavi

Ponovna rast je odvisna od podnebnih tveganj

Rast naj bi se v letu 2025 povečala, vendar bo nestabilna. Tako kot v letu 2024 bo država soočena s pomanjkanjem tuje valute. Poleg tega se pričakuje, da bo vpliv suše, ki jo je v letu 2024 povzročil pojav El Niño, na kmetijstvo sicer popustil, vendar bi lahko v obdobju pojava La Niña sledile poplave. Gospodarstvo Malavija je močno odvisno od deževne kmetijske proizvodnje, ki zaposluje skoraj 80 % prebivalstva ter prispeva četrtino BDP in 60 % izvoznih prihodkov. Kmetijstvo in s tem celotno gospodarstvo sta občutljiva na ekstremne vremenske pojave, ki se bodo verjetno še okrepili. Poleg tega težave še poslabšujejo nizka produktivnost in pomanjkanje diverzifikacije kmetijstva. Vlada namerava začeti preoblikovanje kmetijstva, ki bo temeljilo na razvoju namakanja, kot je navedeno v prvem stebru agende Malavi 2063. V ta namen je Afriški razvojni sklad maja 2024 odobril paket proračunske podpore v višini več kot 22 milijonov USD za optimizacijo učinkovitosti porabe v kmetijskem sektorju in okrepitev njegove odpornosti na podnebne spremembe. Nekoliko boljši kmetijski rezultati v letu 2025 bodo imeli pozitiven vpliv na druge gospodarske sektorje. Vendar bo pomanjkanje tuje valute še naprej omejevalo uvoz surovin (vključno z gnojili) in goriva.

Nasprotno pa naj bi se oskrba z električno energijo povečala, k čemur bo pripomoglo zagon 20 MW enot za shranjevanje energije v baterijah v glavnem mestu Lilongwe, kar bo olajšalo integracijo sončne in vetrne proizvodnje, ter medomrežna povezava z Mozambikom, ki bo omogočila dostop do Južnoafriškega energetskega združenja (SAPP). To bo koristilo predelovalni industriji (10 % BDP v letu 2023) in storitvenemu sektorju (48 %). Znaten delež prebivalstva bo še vedno trpel zaradi pomanjkanja hrane in revščine, kar bo omejilo prispevek njihove potrošnje. Zaradi ugodnejših vremenskih razmer in njihovega vpliva na cene hrane, podpore denarne politike ter baznih učinkov se bo inflacija znižala. Vendar bo monetizacija proračunskega primanjkljaja ohranjala inflacijske pritiske.

Globoko zakoreninjeni primanjkljaji in prekomeren dolg

Da bi ublažil nedavne podnebne pretrese, inflacijske posledice vojne v Ukrajini in pandemije, je Malavi sprejel ekspanzivno fiskalno politiko, ki jo spremljajo veliki primanjkljaji in je privedla do prezadolženosti. Potreba po ukrepih socialne zaščite in zmanjševanja revščine, zlasti v obdobju pred splošnimi volitvami septembra 2025, ovira zmožnost vlade, da zbira sredstva, potrebna za naložbe v gospodarski razvoj. Tekoči odhodki so v proračunu za obdobje 2024–2025 porabili skoraj vse prihodke. Vendar bo vlada v proračunskem letu 2025–2026 še naprej opredeljevala kmetijstvo, turizem in rudarstvo kot sektorje z visokim potencialom rasti, ki bodo prejeli znatna proračunska sredstva. Zlasti kmetijski sektor bo prejel znaten delež proračuna (8,3 % v letih 24–25), pri čemer se bodo investicijski projekti osredotočali na namakanje in stroje. Vlada se bo osredotočila tudi na promet in informacijsko-komunikacijske tehnologije. Napredek pri več cestnih in železniških projektih, zlasti pri projektu razvoja cestnega koridorja Nacala, bo znatno zmanjšal stroške prevoza. Tudi odplačevanje dolga (5 % BDP v proračunskem letu 2023–24), ki je v večini domačega (47 % skupnega dolga), bo obremenjevalo odhodke. Kar zadeva prihodke, namerava vlada v večji meri računati na domače vire, zlasti na davke. Malavi bo lahko izkoristila tudi mednarodno pomoč, čeprav bo ta omejena. Maja 2023 je Svetovna banka ponovno začela zagotavljati proračunsko podporo, ki je bila od leta 2017 začasno ustavljena, in sicer v obliki nepovratnih sredstev v višini 80 milijonov USD. Poleg tega je EU oktobra 2024 napovedala, da bo ponovno začela z neposredno proračunsko podporo Malaviju, pri čemer načrtuje izplačilo 55 milijonov evrov v treh letih za okrepitev srednješolskega izobraževanja. Vendar bo izplačilo teh sredstev odvisno od napredka pri izvajanju reform, dogovorjenih z Mednarodnim denarnim skladom (MDS). Program, ki ga spremlja razširjena kreditna linija (ECF), je bil sprejet leta 2023, vendar drugi pregled ni bil izveden zaradi pomanjkanja napredka. Verjetno bo potrebno počakati do po volitvah, da se bo program ponovno vrnil na pravo pot. Kratkoročno bo proračunski primanjkljaj financiran z domačim zadolževanjem in tiskanjem denarja. To bo povečalo domači dolg, ki strmo narašča, čeprav prestrukturiranje ni načrtovano.

Pričakovano povečanje proizvodnje tobaka, ki predstavlja več kot polovico izvoznih prihodkov, ter drugih pridelkov, skupaj s pričakovano ponovno vzpostavitvijo rudarjenja urana v rudniku Kayelekera, bo podprlo rast izvoza. Slednjo bo podprl tudi sporazum s Kitajsko o izvozu arašidov in soje. Po drugi strani pa bi se lahko cene gnojil in naftnih derivatov, ki predstavljajo tretjino uvoza, znižale. Uvoz se bo prav tako še naprej zmanjševal zaradi pomanjkanja tuje valute. Kljub tem izboljšavam bo država ohranila svojo strukturno negativno trgovinsko bilanco, ki še dodatno pospešuje pomanjkanje tuje valute. Oktobra 2024 so devizne rezerve pokrivale le 2,1 meseca uvoza. Vendar bi lahko prestrukturiranje dolga in nov ECF olajšala stanje zunanjih računov.

Država je v zamudi s plačili svojim zunanjim dvostranskim upnikom, predvsem Indiji in Kitajski, ter komercialnim upnikom, zlasti Banki za trgovino in razvoj ter Afriški izvozno-uvozni banki. Po podatkih Mednarodnega denarnega sklada (IMF) država do leta 2027 potrebuje odpis dolga v višini 986 milijonov USD, kar znaša približno 7 % njenega trenutnega BDP. Malavi je od svojih dvostranskih upnikov pridobil zaveze o prestrukturiranju dolga. Tekoča pogajanja s komercialnimi upniki naj bi kmalu privedla do znatnih podaljšanj rokov zapadlosti. Kljub temu je več kot 60 % malavijskega zunanjega dolga multilateralnega in je zato izključen iz prestrukturiranja.

Volitve bodo preizkusile institucionalno moč

Julija 2024 je zavezništvo Tonse, ki ga od izvolitve leta 2020 vodi predsednik Chakwera, izgubilo parlamentarno večino, potem ko je stranka United Transformation Movement (UTM) izstopila iz zavezništva. To je povečalo tveganje za demonstracije pred volitvami septembra 2025. Gospod Chakwera je nepriljubljen, saj mu očitajo slabo vodenje države in neprekinjeno gospodarsko krizo. Poleg tega v predsedniški stranki vladajo notranji spori od smrti Saulosa Chilime, nekdanjega vodje stranke in predsednika vlade, v letalski nesreči. Toda tudi opozicijska Demokratična progresivna stranka (DPP), ki ima v parlamentu 62 sedežev in je državo vodila od leta 2014 do 2020, je nepriljubljena zaradi slabih gospodarskih rezultatov in korupcije v času vladavine nekdanjega predsednika Petra Mutharike. Tudi izvajanje reform, ki jih priporoča Mednarodni denarni sklad (IMF), bi lahko bilo vir sporov.

Malavi bo še naprej gojila pozitivne odnose s Kitajsko v obliki strateškega partnerstva. Država se je nedavno pridružila pobudi »Novi pas in pot«, septembra 2024 pa je Kitajska odpravila carine za Malavi. Država ima koristi tudi od Zakona o rasti in priložnostih v Afriki (AGOA), ameriškega programa trgovinskih preferenc. Na regionalni ravni država razvija regionalne projekte s svojimi sosedami, Mozambikom in Zambijo. Mozambik bo na primer del svojega pristanišča Nacala oddal v najem Malaviju, kar bo olajšalo regionalno povezanost in dostop države do morja.

Zadnja posodobitev: januar 2025