Malezija

Zmerna rast, ki jo podpirata razvoj umetne inteligence in domače povpraševanje

Pričakuje se, da se bo rast v Maleziji leta 2026 ponovno umirila. Mednarodno okolje zaznamuje povečan protekcionizem, gospodarstvo pa je močno odvisno od izvoza. 19-odstotna carinska dajatev, ki so jo uvedle ZDA – drugi največji trgovinski partner Malezije, na katerega je v letu 2024 pripadalo 13 % izvoza – bi lahko negativno vplivala na prodajo. Poleg tega bo k upočasnitvi rasti izvoza prispevala tudi normalizacija izvoza po njegovi močni rasti v začetku leta 2025, ki je bila posledica pričakovanja protekcionističnih ukrepov Trumpove administracije. Vendar bo močno svetovno povpraševanje po polprevodnikih in podatkovnih centrih, ki ga poganjata razvoj umetne inteligence in recikliranje elektronskih naprav, še naprej podpiralo malezijski izvoz. Ta zagon naj bi izravnal upad prodaje naftnih derivatov, druge največje izvozne postavke, na katero so vplivale nizke svetovne cene energije. Novi industrijski glavni načrt 2030 (NIMP2030) v povezavi z velikimi infrastrukturnimi projekti si prizadeva spodbuditi rast v sektorjih elektronike, letalstva in petrokemije s privabljanjem znatnih neposrednih tujih naložb. Visoke kapitalske naložbe bodo podprle javne naložbe. Zasebna potrošnja bo ostala živahna, podprta z zmerno inflacijo in naraščajočimi dohodki. Slednje je posledica močnega trga dela – stopnja brezposelnosti je leta 2025 znašala 3 % – ter ugodnih vladnih ukrepov, kot so povišanja plač v javni upravi. Nazadnje, storitve bodo ostale glavni gonilnik gospodarstva (60 % BDP v letu 2024) in jih bodo spodbujale trgovina, informacijske in komunikacijske tehnologije, finančne storitve – zlasti islamsko financiranje – ter turizem. Turizem bo spodbudila poraba v okviru kampanje »Visit Malaysia 2026« ter povečan priliv kitajskih obiskovalcev zaradi spora med Tajsko in Kambodžo.

Leta 2026 naj bi se inflacija rahlo pospešila, kar bo posledica novih davkov in racionalizacije subvencij. Zlasti postopna uvedba ciljnega subvencijskega programa za gorivo RON95 bo povzročila višje cene za potrošnike, ki so izključeni iz tega programa in bodo odslej podvrženi tržnim cenam. Vendar naj bi nižje svetovne cene energije in hrane ublažile te pritiske ter ohranile inflacijo v ciljnem razponu centralne banke od 1,5 % do 3 %. Ključna obrestna mera naj bi zato leta 2026 ostala stabilna na ravni 2,75 %.

Nadaljevanje fiskalne konsolidacije, visok, a obvladljiv javni dolg

Vlada bo ohranila svoj cilj fiskalne konsolidacije in si prizadevala za nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja v letu 2026. Proračun napoveduje upad nedavčnih prihodkov zaradi nižjih dividend, ki jih izplačuje nacionalna naftna družba Petroliam zaradi padca svetovnih cen energije. Poudarek bo na nadzoru tekočih odhodkov, glavno orodje pa bo racionalizacija subvencij. Med že sprejetimi ukrepi sta ukinitev subvencije za jajca in reforma subvencije za gorivo RON95. Prihranki, ki bodo tako nastali, bodo preusmerjeni v razvojne izdatke, zlasti v človeški kapital, infrastrukturo in socialno podporo, pri čemer je minimalni cilj 3 % BDP. Hkrati bodo povečanje trošarin na alkohol in tobak, uvedba davka na ogljik ter razširitev davka na prodajo in storitve podprli rast davčnih prihodkov. Poleg tega naj bi pospešitev digitalizacije prispevala k boljšemu pobiranju prihodkov in močnejšemu upravljanju. Nazadnje, javni dolg ostaja zmeren in obvladljiv, čeprav se približuje zakonski zgornji meji 65 % BDP. Je pretežno domač (76 %) in skoraj v celoti denominiran v lokalni valuti (98 %). Skoraj dve tretjini neporavnanega dolga predstavljajo dolgoročni vrednostni papirji (z rokom zapadlosti nad pet let), kar zmanjšuje tveganja refinanciranja.

Pričakuje se, da bo saldo tekočega računa ostal v presežku, zlasti zaradi izvoza blaga (predvsem elektronike in električnih izdelkov) ter zmanjšanja primanjkljaja v storitvah ob živahnem turizmu. Vendar bi ta presežek lahko ogrozil povečan svetovni protekcionizem, zlasti v ZDA. Repatriacija dobičkov tujih podjetij in nakazila delavcev v tujini bodo prispevali k vztrajnim primanjkljajem na računu dohodkov. Čeprav se mednarodne rezerve povečujejo zaradi ponavljajočega se presežka na tekočem računu in tokov tujih naložb, se njihovo razmerje do uvoza in njihova zmožnost kritja kratkoročnega zunanjega dolga zmanjšujeta. Trenutno pokrivajo le štiri do pet mesecev uvoza in skoraj 80 % kratkoročnega zunanjega dolga. Nazadnje je zunanji dolg leta 2024 znašal 66 % BDP, od česar ga skoraj tri četrtine dolgujejo zasebni dolžniki. Poleg tega so tri četrtine tega dolga denominirane v tuji valuti.

Relativna politična stabilnost

Volitve maja 2023 so privedle do razdeljene politične pokrajine, zaznamovane z etničnimi in verskimi razlikami. Nobeni od treh glavnih koalicij – Pakatan Harapan (PH), Perikatan Nasional (PN) in Barisan Nasional (BN) – ni uspelo osvojiti absolutne večine. Zahvaljujoč posredovanju kralja so se PH (81 od 222 parlamentarnih sedežev), BN (30) in več regionalnih strank – Sarawak (23) in Sabah (6) – dogovorile o oblikovanju koalicijske vlade. Anwar Ibrahim, vodja PH, je bil imenovan za predsednika vlade. Kljub raznolikosti interesov znotraj vlade se pričakuje, da se bo politična stabilnost ohranila vsaj do splošnih volitev, ki so predvidene najpozneje februarja 2028, in sicer zaradi prijateljskih odnosov med PH in BN ter oslabljene opozicije (69 sedežev za PN). Vendar pa pro-malajske frakcije v njegovi koaliciji – zlasti stranka UMNO znotraj BN, zgodovinski tekmici Anwara in PH – silijo Anwara, naj ohrani politiko pozitivne diskriminacije v korist ljudstva bumiputera (skoraj 70 % prebivalstva), sicer tvega izgubo njihove podpore, kar bi ogrozilo njegovo parlamentarno večino.

Kljub vse večjim napetostim med ZDA in Japonsko na eni strani ter Kitajsko na drugi strani je Malezija odločena ohraniti odnose z vsemi tremi državami. To velja kljub sporu Malezije s Pekinom glede Južnokitajskega morja, saj je Kitajska pomemben trgovinski partner in vir naložb. Malezija je z Washingtonom podpisala vzajemni trgovinski sporazum, ki določa 19-odstotno carino na njen izvoz v ZDA, hkrati pa zagotavlja izjeme za približno 12 % njenega izvoza, vključno z letalsko opremo, farmacevtskimi izdelki, kavčukom, kakavom in palmovim oljem. V zameno se je Malezija zavezala, da bo uvažala ameriško blago, vključno z letali in polprevodniki, v vrednosti približno 170 milijard USD v petih letih. Poleg tega je država poglobila svoje varnostno sodelovanje z ZDA in Japonsko. Nazadnje si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih partnerjev s sklepanjem novih sporazumov o prosti trgovini. Po podpisu sporazuma o prosti trgovini z EFTA (Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn) junija 2025 se bodo pogajanja z Evropsko unijo o podobnem sporazumu nadaljevala leta 2026.

Plačilo

Bančni prenosi, gotovina in čeki so v Maleziji pogosti načini plačila. Dobro razvita bančna mreža omogoča spletna plačila. Pogosto se uporabljajo tudi akreditivi. Od leta 2017 centralna banka zahteva, da se 75 % plačil v tujih valutah ob prejemu samodejno pretvori v malezijski ringgit (MYR). Plačila za transakcije znotraj Malezije morajo biti opravljena v ringgitu.

Izterjava dolgov

Prijateljska faza

Pogosto se spori in/ali dolgovi rešijo sporazumno po pogajanjih. Če kupec ne odgovori, se opravi obisk na kraju samem in spletno iskanje, da se ugotovi poslovni in pravni status kupca. Če kupec še naprej ignorira zadevo ali zanemarja sporazumno rešitev, lahko dobavitelj začne pravni postopek za izterjavo plačil za prodano in dostavljeno blago. Vendar je treba pred začetkom postopka opraviti skrbno preverjanje, da se zagotovi, da ima kupec zadostna sredstva za poravnavo dolga.

Pravni postopki

Malezijski pravni sistem temelji na sistemu angleškega običajnega prava. Hierarhija sodišč v Maleziji se na prvi stopnji začne z okrajnim sodiščem (Magistrates’ Court), sledijo pa mu okrožno sodišče (Sessions Court), višje sodišče (High Court), pritožbeno sodišče (Court of Appeal) in zvezno sodišče Malezije (Federal Court of Malaysia). Višje sodišče, pritožbeno sodišče in zvezno sodišče so višja sodišča, medtem ko sta sodišče za prekrške in okrožno sodišče podrejena sodišča. Poleg te hierarhije obstajajo tudi različna druga sodišča, npr. delovno sodišče, pomorsko sodišče ter sodišča za šeriatske ali muslimanske zadeve.

Zahtevki na sodišču za prekrške so omejeni na znesek do 100.000 MYR, medtem ko lahko okrožno sodišče obravnava vse civilne zadeve, v katerih sporni znesek ne presega 1.000.000 MYR. Če zahtevani znesek ne presega 5.000 MYR, je treba tožbo vložiti pri oddelku za manjše tožbe sodišča za prekrške. Vendar pa pravno zastopstvo ni dovoljeno. Višje sodišče je pristojno za obravnavo vseh civilnih zadev in denarnih zahtevkov, ki presegajo 1 milijon MYR.

Za neplačan dolg običajno velja šestletni zastaralni rok. Upnik sproži postopek na podlagi sodnega naloga in ga vroči dolžniku v šestih mesecih od izdaje sodnega naloga. Ko je tožencem vročen sodni poziv, imajo 14 dni po vročitvi (ali 21 dni, če je bil sodni poziv vročen zunaj Malezije) na voljo, da pri sodišču vložijo izjavo o udeležbi, s katero izrazijo namero, da se pojavijo na sodišču in se branijo proti tožbi.

Preden se lahko izdast sodni nalog, mora biti opremljen s tožbeno vlogo ali s splošnim opombam, ki vsebujejo kratek opis narave vloženega zahtevka ter zahtevano pravno varstvo ali pravno sredstvo. Kadar je sodni nalog opremljen le s splošnim opombam, je treba tožbeno vlogo vročiti pred iztekom 14 dni od dneva, ko se toženec prijavi na sodišču.

Ko tožena stranka vloži izjavo o udeležbi, mora vložiti in vročiti tožniku svoj odgovor na tožbo v 14 dneh po izteku roka za vložitev izjave o udeležbi ali po vročitvi tožbene izjave, kar koli je pozneje. Tožena stranka lahko vloži nasprotno tožbo v istem postopku, ki ga je sprožila tožeča stranka. Tožeča stranka mora toženi stranki vročiti svoj odgovor in ugovor na nasprotno tožbo, če ta obstaja, v roku 14 dni po tem, ko ji je bil vročen ugovor (in nasprotna tožba).

Postopek se lahko reši in/ali drugače skrajšano zaključi in/ali odloči in/ali razreši v zgodnji fazi pred sojenjem v zadevi.

POSPEŠENI POSTOPKI

Če tožena stranka ne vloži izjave o udeležbi v postopku, lahko tožeča stranka vloži zahtevo za izdajo zamudne sodbe proti toženi stranki. Običajno se, ko tožena stranka vloži izjavo o udeležbi v postopku in tudi odgovor na tožbo po drugih postopkih vložitve dokaznih dokumentov, zadeva določi za obravnavo. Če je toženec vložil odgovor na tožbo in obrambno izjavo, vendar je jasno, da nima dejanske obrambe proti zahtevku, lahko tožnik sodišču predlaga izdajo sklepa o hitrem postopku proti tožencu. Da bi se izognil izdaji sklepa o hitrem postopku, mora toženec dokazati, da spor zadeva vprašanje, ki ga je mogoče obravnavati na sojenju, ali da obstaja kakšen drug razlog za sojenje. 

0

0

0

Izvršba sodne odločbe

0

ODREDBA O ZASEGU IN PRODAJI (WSS)

Nalog za zaseg in prodajo se lahko izvrši tako na premičnem in nepremičnem premoženju kot tudi na vrednostnih papirjih. Kadar premoženje, ki naj bi bilo zasegano, obsega nepremičnine ali kakršno koli vpisano pravico, se zaseg opravi z odredbo, ki sodnemu dolžniku prepoveduje prenos, obremenitev ali oddajo premoženja v najem.

0

POSTOPKI ZASEGOVANJA

Upnik po sodbi lahko izvrši zaseg denarnih sredstev, ki jih naj bi dolžnik po sodbi prejel od tretje osebe. Če tretja oseba ne pride na sodišče, se nalog razglasi za pravnomočnega. Če tretja oseba pride na sodišče, lahko sodišče o zadevi odloči v skrajšanem postopku ali določi obravnavo.

0

POVABILO ZA SODNO DOLŽNIKA

Namen tega vabila je dolžniku po sodbi dati možnost, da dolg po sodbi plača v obrokih, ki ustrezajo njegovim finančnim zmožnostim. Za takšen postopek lahko zaprosijo sami dolžniki. Alternativno lahko tožena stranka v skladu z Odredbo 14 prizna tožnikov zahtevek in predlaga plačilo v obrokih, kar lahko sodišče naknadno odredi, če tožnik predlog sprejme.

0

STEČAJNI POSTOPKI

Če skupni znesek sodne obveznosti presega 30.000 MYR, se lahko sproži stečajni postopek, če dolžnik iz sodbe ni izpolnil sodbe ali odredbe, izdane zoper njega. Ko je dolžnik razglašen za stečajnega, imajo tudi drugi upniki pravico vložiti obrazec »Dokazilo o dolgovih« in pooblastilo, da so upravičeni do deleža pri morebitni razdelitvi premoženja stečajnega dolžnika. Razdelitev premoženja poteka v skladu s prednostnim vrstnim redom terjatev upnikov.

TUJE SODNE ODLOČBE

Vsaka odločba, izdana v tuji državi, mora biti priznana kot domača sodba, da postane izvršljiva prek postopka exequatur. Malezija ima sklenjene sporazume o vzajemnem priznavanju in izvrševanju s nekaterimi državami, vključno s Hongkongom, Indijo in Novo Zelandijo.

Stečajni postopki

Na voljo je več postopkov insolventnosti in prestrukturiranja. V skladu z Zakonom o gospodarskih družbah so na voljo naslednji postopki insolventnosti:

prisilno in prostovoljno prenehanje družb;

imenovanje stečajnih upraviteljev in upraviteljev;

mehanizme prestrukturiranja.

Zadnja posodobitev: januar 2026