Zmerna rast, ki jo podpirata razvoj umetne inteligence in domače povpraševanje
Pričakuje se, da se bo rast v Maleziji leta 2026 ponovno umirila. Mednarodno okolje zaznamuje povečan protekcionizem, gospodarstvo pa je močno odvisno od izvoza. 19-odstotna carinska dajatev, ki so jo uvedle ZDA – drugi največji trgovinski partner Malezije, na katerega je v letu 2024 pripadalo 13 % izvoza – bi lahko negativno vplivala na prodajo. Poleg tega bo k upočasnitvi rasti izvoza prispevala tudi normalizacija izvoza po njegovi močni rasti v začetku leta 2025, ki je bila posledica pričakovanja protekcionističnih ukrepov Trumpove administracije. Vendar bo močno svetovno povpraševanje po polprevodnikih in podatkovnih centrih, ki ga poganjata razvoj umetne inteligence in recikliranje elektronskih naprav, še naprej podpiralo malezijski izvoz. Ta zagon naj bi izravnal upad prodaje naftnih derivatov, druge največje izvozne postavke, na katero so vplivale nizke svetovne cene energije. Novi industrijski glavni načrt 2030 (NIMP2030) v povezavi z velikimi infrastrukturnimi projekti si prizadeva spodbuditi rast v sektorjih elektronike, letalstva in petrokemije s privabljanjem znatnih neposrednih tujih naložb. Visoke kapitalske naložbe bodo podprle javne naložbe. Zasebna potrošnja bo ostala živahna, podprta z zmerno inflacijo in naraščajočimi dohodki. Slednje je posledica močnega trga dela – stopnja brezposelnosti je leta 2025 znašala 3 % – ter ugodnih vladnih ukrepov, kot so povišanja plač v javni upravi. Nazadnje, storitve bodo ostale glavni gonilnik gospodarstva (60 % BDP v letu 2024) in jih bodo spodbujale trgovina, informacijske in komunikacijske tehnologije, finančne storitve – zlasti islamsko financiranje – ter turizem. Turizem bo spodbudila poraba v okviru kampanje »Visit Malaysia 2026« ter povečan priliv kitajskih obiskovalcev zaradi spora med Tajsko in Kambodžo.
Leta 2026 naj bi se inflacija rahlo pospešila, kar bo posledica novih davkov in racionalizacije subvencij. Zlasti postopna uvedba ciljnega subvencijskega programa za gorivo RON95 bo povzročila višje cene za potrošnike, ki so izključeni iz tega programa in bodo odslej podvrženi tržnim cenam. Vendar naj bi nižje svetovne cene energije in hrane ublažile te pritiske ter ohranile inflacijo v ciljnem razponu centralne banke od 1,5 % do 3 %. Ključna obrestna mera naj bi zato leta 2026 ostala stabilna na ravni 2,75 %.
Nadaljevanje fiskalne konsolidacije, visok, a obvladljiv javni dolg
Vlada bo ohranila svoj cilj fiskalne konsolidacije in si prizadevala za nadaljnje zmanjšanje primanjkljaja v letu 2026. Proračun napoveduje upad nedavčnih prihodkov zaradi nižjih dividend, ki jih izplačuje nacionalna naftna družba Petroliam zaradi padca svetovnih cen energije. Poudarek bo na nadzoru tekočih odhodkov, glavno orodje pa bo racionalizacija subvencij. Med že sprejetimi ukrepi sta ukinitev subvencije za jajca in reforma subvencije za gorivo RON95. Prihranki, ki bodo tako nastali, bodo preusmerjeni v razvojne izdatke, zlasti v človeški kapital, infrastrukturo in socialno podporo, pri čemer je minimalni cilj 3 % BDP. Hkrati bodo povečanje trošarin na alkohol in tobak, uvedba davka na ogljik ter razširitev davka na prodajo in storitve podprli rast davčnih prihodkov. Poleg tega naj bi pospešitev digitalizacije prispevala k boljšemu pobiranju prihodkov in močnejšemu upravljanju. Nazadnje, javni dolg ostaja zmeren in obvladljiv, čeprav se približuje zakonski zgornji meji 65 % BDP. Je pretežno domač (76 %) in skoraj v celoti denominiran v lokalni valuti (98 %). Skoraj dve tretjini neporavnanega dolga predstavljajo dolgoročni vrednostni papirji (z rokom zapadlosti nad pet let), kar zmanjšuje tveganja refinanciranja.
Pričakuje se, da bo saldo tekočega računa ostal v presežku, zlasti zaradi izvoza blaga (predvsem elektronike in električnih izdelkov) ter zmanjšanja primanjkljaja v storitvah ob živahnem turizmu. Vendar bi ta presežek lahko ogrozil povečan svetovni protekcionizem, zlasti v ZDA. Repatriacija dobičkov tujih podjetij in nakazila delavcev v tujini bodo prispevali k vztrajnim primanjkljajem na računu dohodkov. Čeprav se mednarodne rezerve povečujejo zaradi ponavljajočega se presežka na tekočem računu in tokov tujih naložb, se njihovo razmerje do uvoza in njihova zmožnost kritja kratkoročnega zunanjega dolga zmanjšujeta. Trenutno pokrivajo le štiri do pet mesecev uvoza in skoraj 80 % kratkoročnega zunanjega dolga. Nazadnje je zunanji dolg leta 2024 znašal 66 % BDP, od česar ga skoraj tri četrtine dolgujejo zasebni dolžniki. Poleg tega so tri četrtine tega dolga denominirane v tuji valuti.
Relativna politična stabilnost
Volitve maja 2023 so privedle do razdeljene politične pokrajine, zaznamovane z etničnimi in verskimi razlikami. Nobeni od treh glavnih koalicij – Pakatan Harapan (PH), Perikatan Nasional (PN) in Barisan Nasional (BN) – ni uspelo osvojiti absolutne večine. Zahvaljujoč posredovanju kralja so se PH (81 od 222 parlamentarnih sedežev), BN (30) in več regionalnih strank – Sarawak (23) in Sabah (6) – dogovorile o oblikovanju koalicijske vlade. Anwar Ibrahim, vodja PH, je bil imenovan za predsednika vlade. Kljub raznolikosti interesov znotraj vlade se pričakuje, da se bo politična stabilnost ohranila vsaj do splošnih volitev, ki so predvidene najpozneje februarja 2028, in sicer zaradi prijateljskih odnosov med PH in BN ter oslabljene opozicije (69 sedežev za PN). Vendar pa pro-malajske frakcije v njegovi koaliciji – zlasti stranka UMNO znotraj BN, zgodovinski tekmici Anwara in PH – silijo Anwara, naj ohrani politiko pozitivne diskriminacije v korist ljudstva bumiputera (skoraj 70 % prebivalstva), sicer tvega izgubo njihove podpore, kar bi ogrozilo njegovo parlamentarno večino.
Kljub vse večjim napetostim med ZDA in Japonsko na eni strani ter Kitajsko na drugi strani je Malezija odločena ohraniti odnose z vsemi tremi državami. To velja kljub sporu Malezije s Pekinom glede Južnokitajskega morja, saj je Kitajska pomemben trgovinski partner in vir naložb. Malezija je z Washingtonom podpisala vzajemni trgovinski sporazum, ki določa 19-odstotno carino na njen izvoz v ZDA, hkrati pa zagotavlja izjeme za približno 12 % njenega izvoza, vključno z letalsko opremo, farmacevtskimi izdelki, kavčukom, kakavom in palmovim oljem. V zameno se je Malezija zavezala, da bo uvažala ameriško blago, vključno z letali in polprevodniki, v vrednosti približno 170 milijard USD v petih letih. Poleg tega je država poglobila svoje varnostno sodelovanje z ZDA in Japonsko. Nazadnje si prizadeva za diverzifikacijo svojih trgovinskih partnerjev s sklepanjem novih sporazumov o prosti trgovini. Po podpisu sporazuma o prosti trgovini z EFTA (Švica, Norveška, Islandija in Lihtenštajn) junija 2025 se bodo pogajanja z Evropsko unijo o podobnem sporazumu nadaljevala leta 2026.

Singapur
Združene države Amerike
Kitajska
Evropa
Hongkong
Tajvan