Gospodarska rast, ki jo poganjajo projekti izkoriščanja naravnih virov
Rast naj bi se leta 2025 upočasnila, kar bo posledica slabih rezultatov v sektorju zlata, kjer je v prvi polovici leta prišlo do 20-odstotnega medletnega upada proizvodnje v Tasiastu, ter zamud pri začetku komercialne proizvodnje v okviru plinskega projekta Greater Tortue Ahmeyim (GTA), ki se izvaja skupaj s Senegalom.
V letu 2026 naj bi se rast pospešila, kar bo posledica polne proizvodnje plina. Prva faza projekta GTA, ki ga upravljata družbi BP (Velika Britanija) in Kosmos Energy (ZDA), se je začela januarja 2025 z ocenjeno zmogljivostjo 2,5 milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) na leto. Ta plin bo prispeval k nacionalni proizvodnji električne energije in izvozu, ki se je začel aprila 2025. Hkrati bodo tuje naložbe podprle razvoj uranovega sektorja. Prvi projekt pridobivanja, ki se nahaja v regiji Tiris Zemmour, vodi avstralsko podjetje Aura Energy, ki je julija 2024 pridobilo končno gradbeno in obratovalno dovoljenje. Končna investicijska odločitev se pričakuje do konca leta 2025, začetno financiranje pa je ocenjeno na 230 milijonov USD. Poleg tega bodo visoke svetovne cene zlata (39 % izvoza) in železove rude (28 % izvoza) podprle rudarsko proizvodnjo. Več multinacionalk je prav tako podpisalo sporazume o izkoriščanju potenciala države na področju zelenega vodika, odločitve o naložbah pa se pričakujejo leta 2026.
Hkrati bo gospodarstvo imelo koristi od močnega storitvenega sektorja (48 % BDP v letu 2024), ki ga bo poganjal razvoj telekomunikacijske infrastrukture. Zmerne cene nafte in hrane, ki sta glavni uvozni postavki, naj bi podprle zasebno potrošnjo (53 % BDP). Rast v primarnem sektorju pa bo omejena. Po dosegu vrhunca leta 2024 (1,5 milijona ton ulova in več kot 1 milijon ton izvoza) naj bi se dejavnost v ribiškem sektorju normalizirala. Postopno izčrpavanje ribjih staležev predstavlja veliko tveganje za gospodarstvo, saj ta sektor prispeva skoraj 10 % BDP, 23 % izvoza in zaposluje več kot 50.000 ljudi.
Dvojni primanjkljaj se bo zmanjšal zaradi izvoza plina
Javni primanjkljaj se bo v letu 2025 še naprej zmanjševal. Vlada bo nadaljevala s fiskalno konsolidacijo, pri čemer bo povečala prihodke iz neizkoriščalnih dejavnosti na podlagi uvedbe novega davka na ogljik, izboljšanja pobiranja davkov in odprave nekaterih davčnih oprostitve. Poleg tega bodo višje licenčnine za plin podprle javne prihodke in izravnale povečane odhodke za kapitalske naložbe in socialne transferje. Leta 2026 naj bi oblasti nadaljevale prizadevanja v okviru sporazumov z Mednarodnim denarnim skladom. Od januarja 2023 Mavretanija koristi razširjeni program financiranja in razširjeni kreditni program za obdobje 42 mesecev v skupnem znesku 86,9 milijona USD. Decembra 2023 je MDS odobril tudi program za odpornost in trajnost v višini 258,21 milijona USD za obdobje 31 mesecev. V okviru teh treh programov je bilo že izplačanih skoraj 150 milijonov USD.
V letu 2026 naj bi se velik primanjkljaj na tekočem računu še naprej zmanjševal, predvsem zaradi manjšega trgovinskega primanjkljaja. Rast izvoza ogljikovodikov bo delno nadomestila upad izvoza neenergetskih proizvodov (zlasti rib). K izboljšanju trgovinske bilance bo prispevalo predvsem zmanjšanje uvoza. Najprej naj bi se uvoz investicijskega blaga zmanjšal ob zaključku prve faze projekta GTA. Nato naj bi nižje svetovne cene nafte in hrane zmanjšale uvozno breme. Primanjkljaj v storitvah (7 % BDP v letu 2024) naj bi ostal visok, saj naložbe v rudarski sektor povečujejo visoko uvozno breme. Primanjkljaj se bo financiral predvsem s tujimi neposrednimi naložbami ter z zadolževanjem pri dvostranskih in večstranskih partnerjih, pri čemer slednji predstavljajo okoli 60 % neporavnanega zunanjega dolga (86 % celotnega javnega dolga).
Politična stabilnost in omejeno tveganje džihadistov
Predsednik Mohamed Ould Cheikh Ahmed Ghazouani je bil junija 2024 ponovno izvoljen za drugi in zadnji mandat v skladu z ustavo, pri čemer je osvojil 56 % glasov. Državo redno pretresajo družbeni nemiri, povezani z etnično diskriminacijo na račun skupnosti Harratin, visoko brezposelnostjo in nizkim življenjskim standardom. Vendar to verjetno ne bo ogrozilo politične stabilnosti, saj ima Ghazouani kot nekdanji general podporo oboroženih sil. Poleg tega ima predsedniška stranka El Insaf parlamentarno večino, saj je na parlamentarnih volitvah maja 2023 osvojila 107 od 176 sedežev.
Na zunanjepolitičnem področju bodo nestabilnost in prisotnost džihadistov v drugih državah Sahela, skupaj s konfliktom med Marokom in Fronto Polisario v Zahodni Sahari, verjetno še poslabšali tok beguncev v Mavretanijo. Vendar pa država od leta 2011 ni doživela nobenih džihadističnih napadov, zahvaljujoč trajnim vlaganjem v obrambo, varnost in obveščevalne službe.
Krepitev dvostranskih odnosov z drugimi arabskimi državami, zlasti s Savdsko Arabijo in Združenimi arabskimi emirati, se bo nadaljevala prek njihovega financiranja in naložb, predvsem v zeleni vodik, ter razvoja trgovinskih povezav. Sodelovanje s Senegalom bo ostalo aktivno, zlasti na področju skupnega izkoriščanja morskih zalog plina v okviru projekta GTA. Nazadnje bo država ohranila svoje odnose z Evropsko unijo (EU) in ZDA, ki sta obe zainteresirani za njen energetski potencial in geografsko lego. V začetku leta 2025 je EU okrepila svojo zavezanost pobudi Global Gateway z zagotovitvijo finančne podpore za upravljanje migracij, ustvarjanje delovnih mest in varnost. Poleg tega bi Mavretanija lahko imela koristi od preferencialnega trgovinskega dostopa do ZDA po srečanju med predsednikoma Ghazouanim in Trumpom julija 2025, na katerem je bila poudarjena vloga države kot strateškega vojaškega partnerja in potencialne destinacije za ameriške naložbe v regiji.

Kanada
Kitajska
Evropa
Alžirija
Švica
Združeni arabski emirati
Brazilija
Maroko