Romunija
Evropa
Ukrajina
Češka
Turčija
KitajskaOživitev gospodarske rasti po letih zunanjih pretresov
Gospodarstvo Moldavije se postopoma okreva po več letih zaporednih pretresov, ki so jih povzročili vojna v Ukrajini, motnje v oskrbi z energijo in suša. Po skoraj ničelni rasti v letu 2024 naj bi se gospodarska aktivnost v letih 2025–2026 okrepila, kar bodo podprli oživljajoče se domače povpraševanje, kmetijska proizvodnja (ki se ponovno vzpenja po upadih zaradi vremenskih razmer) ter nadaljnja podpora EU. Storitve na področju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter drugi storitveni sektorji (zlasti cestni promet) bodo ostali ključni gonilni dejavniki, saj bodo imeli koristi od močnega zunanjega povpraševanja, medtem ko se bo industrijska proizvodnja po pričakovanjih postopoma okrevala z izboljšanjem izvozne logistike in zaupanja vlagateljev. Sklad EU za reforme in rast bo spodbudil javne naložbe, medtem ko bodo nadaljnja rast realnih plač, okrevanje trga dela, povečanje javnih in minimalnih plač ter visoka nakazila iz EU ohranjali potrošnjo gospodinjstev. Inflacija, ki je leta 2022 dosegla vrhunec nad 28 %, se je močno znižala, predvideva pa se, da se bo do leta 2026 približala 5-odstotnemu cilju Narodne banke Moldavije (NBM) 5 % do leta 2026, in sicer po pretresu v oskrbi z energijo v začetku leta 2025 zaradi prekinitve tranzita ruskega plina skozi Ukrajino, kar je še dodatno povečalo inflacijski pritisk. Nadaljnje znižanje cen hrane in reguliranih cen energije naj bi pripomoglo k ohranjanju tega padajočega trenda.
Relativno odporni javni finance se soočajo z visoko zunanjo odvisnostjo
Fiskalne razmere ostajajo zahtevne. Čeprav se je primanjkljaj v letu 2024 zmanjšal na 3,9 %, naj bi se v letu 2026 povečal zaradi višjih plač v javnem sektorju, ukrepov za podporo na področju energije ter investicijskih potreb, povezanih s Skladom za reforme in rast, ki ga podpira EU. Fiskalne obete Moldavije v veliki meri določa nadaljnja podpora Mednarodnega denarnega sklada (MDS), EU in Svetovne banke, ki trenutno pokriva velik del finančnih potreb države. Programi MDS v okviru razširjenega kreditnega instrumenta (Extended Credit Facility) in razširjenega instrumenta sklada (Extended Fund Facility) (v skupnem znesku 790 milijonov USD za obdobje 2021–2025, dopolnjeni s 173 milijoni USD iz instrumenta za odpornost in trajnost) so bili ključni za premostitev finančnih potreb kljub nestabilnosti trga. Javni dolg ostaja zmeren, vendar se bo brez trajne konsolidacije postopoma povečeval. Dolg, od katerega je 59 % zunanjega, je večinoma dolgoročen in ugodnih pogojev – več kot 80 % zunanjega javnega dolga je dolgovano mednarodnim institucijam, kar omogoča, da stroški servisiranja dolga ostajajo obvladljivi. Zaradi vztrajnega primanjkljaja je dolg v vzponu. Moldavija ima zmerno tveganje za dolgovno stisko, glede na ugodno strukturo (zunanjega) dolga in pričakovano okrevanje rasti.
Moldavija se sooča z velikimi zunanjimi ranljivostmi. Trenutna vojna v Ukrajini negativno vpliva na zaupanje vlagateljev. Poleg tega ostaja primanjkljaj na tekočem računu (CA) strukturno visok zaradi ozke izvozne baze in velike odvisnosti od uvoza, zlasti energije in opreme. Leta 2024 se je povečal na 16 % BDP, v letih 2025–2026 pa naj bi se še dodatno povečal. Domači izvoz naj bi se znatno okrepil v skladu s kmetijsko proizvodnjo, vendar bo to oviral večji uvoz investicijskega blaga ter upad ponovnega izvoza goriva in blaga v Ukrajino, ki se je začel konec leta 2024 zaradi logističnih težav. Kljub temu naj bi neto izvoz manj zaviral gospodarsko rast. Trgovinski primanjkljaj, ki je strukturno zelo velik in znaša več kot 30 % BDP, ostaja glavni vzrok za neravnovesje v tekočem računu. Kljub temu izvoz storitev, zlasti IT-storitev, in prilivi nakazil (približno 10 % BDP) zagotavljajo ključno kompenzacijo. Leu deluje v okviru nadzorovanega plavajočega tečaja in je ostal na splošno stabilen z omejenimi posegi NBM. Ranljivost za ponovne energetske pretrese ostaja, zlasti kar zadeva oskrbo s elektriko iz Transnistrije, čeprav je Moldavija dosegla opazen napredek pri diverzifikaciji uvoza plina in električne energije prek Romunije in sistema EU.
Stabilen finančni sektor, a nizka finančna aktivnost
Moldavski finančni sektor je relativno močan in je bil stabilizacijsko sidro. Banke so dobro kapitalizirane – kapitalska ustreznost bank je leta 2025 znašala 26 % –, dobičkonosne in likvidne zaradi strožjih predpisov, odpisov posojil in previdnih praks pri dodeljevanju posojil. Banke vlagajo predvsem v državne vrednostne papirje in visoko bonitetne instrumente. Kljub tej odpornosti se posojila zasebnemu sektorju le postopoma okrevajo po upadu. Splošno razmerje med posojili in BDP ostaja zelo nizko (24 % v letu 2024), kar kaže, da številna podjetja in potrošniki nimajo dostopa do bančnih kreditov. To je deloma posledica strukturnih dejavnikov – mala podjetja raje iščejo neformalno financiranje, prisotnost bank na podeželju pa je omejena – deloma pa tudi zaradi izogibanja tveganju s strani bank. Poleg tega je nebančni finančni sektor slabo razvit. Zavarovalniški sektor je krhek, dejavnost na kapitalskem trgu pa šibka, kar povzroča premajhno diverzifikacijo virov financiranja.
Močno polarizirano politično okolje
S političnega vidika tveganjski profil Moldavije zaznamujejo regionalne geopolitične napetosti (ruska vojna proti Ukrajini), polarizacija in institucionalna krhkost. Proevropska Stranka za ukrepanje in solidarnost (PAS) predsednice Maie Sandu nadzira tako predsedniški urad kot tudi, po volitvah leta 2025, tudi absolutno večino v parlamentu (približno 50 % glasov in 55 od 101 sedežev), kar ji omogoča izvajanje ambicioznega programa reform in pristopa k EU. Hkrati pa politično prizorišče ostaja močno polarizirano: razdrobljena, a glasna proruska opozicija, zakoreninjena v socialističnem okolju in novejših populističnih zavezništvih, še naprej nasprotuje vladni politiki, zlasti v revnejših in bolj konzervativnih regijah ter v avtonomni regiji Gaugaziji, kjer so proruske sile osvojile več kot 80 % glasov, medtem ko je stranka PAS dobila le okoli 3 %. Med nedavnimi volilnimi tekmami je bil tudi referendum o potrditvi evropske poti, ki je bil sprejet z ozko večino 50,4 %, potem ko so ga močno podprli mestni volivci in diaspora, v Gaugaziji in delih severa pa je bil zavrnjen, kar poudarja obseg družbene razdeljenosti. Glavno zunanje tveganje predstavlja Rusija. V separatistični regiji Transnistriji približno 1.000–1.500 ruskih vojakov in lokalnih varnostnih sil zagotavlja Moskvi stalno vzvodje proti Kišinjevu, čeprav se trenutno zdi verjetnost obsežne vojaške eskalacije majhna. Tveganje leži v kronični destabilizaciji, kot so dezinformacijske kampanje, financiranje proruskih akterjev in poskusi diskreditiranja volitev.