Mongolija

Leta 2026 bo gospodarsko okrevanje poganjal izvoz bakra in naložbe v diverzifikacijo izvoza

Izvoz visokokakovostnega premoga – zgodovinski gonilnik mongolskega gospodarstva – je leta 2025 izgubil zagon. Glavni vzroki so bili padec cen premoga in strukturni upad kitajskega povpraševanja. To upočasnitev je delno nadomestilo povečanje zasebne potrošnje. To je podprlo umirjanje inflacije (nekoliko nad ciljno vrednostjo 8 %) – ki naj bi se nadaljevala tudi v letu 2026 –, višji dohodki, ki so bili omogočeni z višjimi plačami javnih uslužbencev in pokojninami, oživitev kmetijskega sektorja po izjemno ostri zimi leta 2024 ter prerazporeditev bogastva, ustvarjenega v bakrenih rudnikih (višje plače, izplačila dividend) in razvoj kreditnega trga.

V letu 2026 naj bi se rast nekoliko okrepila, podprta z nadaljnjo rastjo izvoza bakra in zlata, ki jo omogoča širitev rudnika Orkhon (baker in molibden na severu države), ki jo samofinancira državno podjetje, ki jo upravlja, ter rudnika Oyu Tolgoi (baker in zlato na jugu države), ki ga financirajo multilateralne institucije, kanadske in avstralske agencije za izvozne kredite ter anglo-avstralska skupina Rio Tinto. Prav tako se pričakuje povečanje naložb v nove rudarske projekte, ki so pogosto namenjeni pridobivanju redkih zemelj, kot je rudnik urana Zuuvch-Ovoo na jugovzhodu države, ki ga upravlja družba Orano in v bližini katerega bo zgrajena jedrska elektrarna. K temu se bodo pridružile naložbe v predelovalne industrije, kot so obrati za predelavo bakra in premoga, proizvodnja jekla in predelava zlata, ter v proizvodnjo energije, in sicer z dvema hidroelektrarnama, ki ju financira Kitajska, in veliko termoelektrarno, ki jo podpira premogovnik Talvantolgoi. Nazadnje bodo naložbe namenjene čezmejnim železniškim povezavam s Kitajsko.

Te naložbe kažejo na željo vlade po diverzifikaciji gospodarstva. Kljub morebitnemu odprtju indijskega trga bi prihodki od izvoza premoga v prihodnjih letih lahko ostali nizki. Poleg tega so nekateri projekti, vključno z rafinerijo Altanshiree (na jugovzhodu države), ki bo morda končno začela obratovati leta 2026, namenjeni ublažitvi pomanjkanja energije, ki ovira gospodarsko dejavnost in povzroča rast inflacije. Kot je pojasnjeno zgoraj, se pričakuje, da se bo inflacija v letu 2026 še naprej upočasnjevala, čeprav je velika odvisnost od uvoza, skupaj s tveganjem depreciacije tugrika, vir negotovosti.

Fiskalna varčnost ob upadajočih prihodkih od premoga

Leta 2025 so se javni računi po več letih presežka vrnili v primanjkljaj zaradi nepričakovanega upada prihodkov od izvoza premoga in povečanja javne porabe. Vrnitev k primanjkljaju so povzročile naložbe v velike rudarske, energetske in infrastrukturne projekte ter ponovna vrednotenje plač in pokojnin javnih uslužbencev, ki se je začelo leta 2024. Da bi izboljšala proračunsko stanje, je nova vlada sredi leta 2025 revidirala proračun in zmanjšala javno porabo za dve odstotni točki BDP s 9-odstotnim zmanjšanjem števila javnih uslužbencev med letoma 2025 in 2026, odložitvijo ali zmanjšanjem naložb ter zmanjšanjem tekočih odhodkov.

Primanjkljaj naj bi se v letu 2026 zmanjšal. Tekoči odhodki se bodo kljub inflacijskim pritiskom in naraščajočim cenam surovin povečali le za 2 %. Proračuni več ministrstev bodo zamrznjeni na ravni iz leta 2025, nekatera bodo soočena z zmanjšanji v višini od 6 % do 12,8 %, odhodki, ki se štejejo za nebistvene, pa bodo odloženi. Projekti, ki naj bi bili zaključeni v letu 2026, bodo v celoti financirani, medtem ko bodo tisti, ki se raztezajo preko tega datuma in niso usklajeni z nacionalnim razvojnim načrtom, zmanjšani ali odloženi. Plače učiteljev, zdravnikov in raziskovalcev ter pokojnine in socialne dajatve se bodo povečale v skladu z inflacijo. Naložbe v izobraževanje in zdravstvo se bodo povečale, deloma tudi zahvaljujoč sredstvom večstranskih partnerjev (EU, Azijska razvojna banka, EBRD). Razmerje med dolgom in BDP naj bi se leta 2026 rahlo povečalo: 94 % dolga je denominiranega v tujih valutah, 56 % ga imajo v lasti multilateralni ali bilateralni upniki, 30 % pa je v obliki evroobveznic s povprečno zapadlostjo pet let. Vlada si prizadeva povečati delež domačega dolga, hkrati pa uporablja nova pravila, sprejeta v začetku leta 2025: strukturni primanjkljaj, omejen na 2 % BDP, javni dolg na 60 % in tekoče odhodke na 30 %. Ta prizadevanja, skupaj z zmanjšanjem razmerja med dolgom in BDP v zadnjih letih, so Mongoliji prinesla zvišanje bonitetne ocene s strani agencije S&P (BB-).

Zmanjšanje izvoza premoga v letu 2025 bo še naprej obremenjevalo trgovinsko bilanco; to bo le delno izravnala rast izvoza drugih rudnin. Uvoz blaga in storitev – od katerega tretjina pripada uporabi tujega prevoza zaradi dejstva, da je država brez izhoda na morje –, podprt z naraščajočimi dohodki gospodinjstev in gradbenimi projekti, naj bi rasel v enakem tempu kot BDP. Ta primanjkljaj bo financiran s presežki na kapitalskem računu (donacije Azijske razvojne banke in pretvorba nemškega dolga v naložbe) ter na finančnem računu, ki ga bodo spodbujale neposredne tuje naložbe iz Kanade, Francije, Kitajske, Japonske, Južne Koreje in Nizozemske ter donacij Azijske razvojne banke in Svetovne banke, da se devizne rezerve ohranijo na ravni, ki presega tri mesece uvoza.

Tveganje politične nestabilnosti zaradi korupcije in notranjih sporov

Od padca komunističnega režima in sprejetja ustavnih reform leta 1992 je mongolski politični sistem polprezidentska, enodomna republika, ki na splošno spoštuje demokratične norme. Država trenutno preživlja obdobje velike politične nestabilnosti: dva predsednika vlade iz Mongolske ljudske stranke (MPP), ki ima od parlamentarnih volitev poleti 2024 tesno večino, sta bila v roku le štirih mesecev odstavljena z glasovanjem o nezaupnici. Prvi primer junija 2025 je sprožil padec priljubljenosti voditelja (zlasti med mladimi) zaradi sumov korupcije, ki so jih povzročile razsipne porabe njegove družine. Bil je prisiljen odstopiti, kar je povzročilo izstop Demokratske stranke (42 sedežev) iz koalicije; ta je postala glavna opozicijska stranka. Drugi glas o nezaupnici oktobra 2025 je sprožil spor glede obdavčitve izvoznikov rudnin, ob ozadju notranjih sporov med konservativci in reformisti. Ker je bil zadnji glas o nezaupnici razglašen za neustavnega, je bil na koncu razveljavljen, kar je Gombojavu Zandanshatarju omogočilo, da ostane na oblasti. Predsednik parlamenta je po tej verigi dogodkov odstopil, kar je pripeljalo do preureditve zavezništev: Stranka zelenih – Civilna volja (4 sedeži) se je pridružila vladni koaliciji, ki jo je že sestavljala Nacionalna delavska stranka (8 sedežev) in PPM (68 sedežev). Nezadovoljstvo javnosti narašča, prav tako pa tudi pričakovanja glede boljše porazdelitve prihodkov iz rudarstva.

Na mednarodni ravni si Mongolija, celinska država z najnižjo gostoto prebivalstva na svetu, ki je gospodarsko močno odvisna od Kitajske in Rusije, prizadeva za osamosvojitev od svojih dveh velikih sosed z diplomatsko doktrino »tretjega soseda«. Zaenkrat Kitajska, glavna destinacija mongolskega izvoza, ostaja ključna za gospodarstvo države, ki je za uvoz nafte in plina odvisna tudi od Rusije. Kljub temu se Mongolija upira, kolikor le more, na primer z zavrnitvijo članstva v Šanghajski organizaciji za sodelovanje ali z razglasitvijo nevtralnosti glede odnosov med Kitajsko in Tajvanom ter Rusijo in Ukrajino. Njeno bogastvo strateških rudnin (redke zemlje, baker, uran) ponuja izjemno priložnost za diverzifikacijo odnosov z vabljenjem drugih gospodarskih sil na svoje ozemlje – čeprav je ta odprtost odvisna tudi od dobre volje Kitajske, ki je za Mongolijo glavno vstopno točko v preostali svet. V skladu s to strategijo je država podpisala memorandume o soglasju glede sodelovanja na področju rudarstva s Francijo, Nemčijo, Združenim kraljestvom, Kanado, Avstralijo, ZDA, Južno Korejo, Vietnamom in Turčijo.

Ta prizadevanja za osamosvojitev se odražajo tudi na regionalni ravni s podpisom obsežnih sporazumov o partnerstvu z Uzbekistanom in Kirgizistanom ter sporazuma o trgovinskem in vesoljskem sodelovanju s Kazahstanom. Mongolija ima tudi odlične odnose z Indijo, zahvaljujoč verski bližini in doktrini neuvrstnosti. Ti dobri odnosi se kažejo v trdnem dvostranskem dialogu in gospodarskem sodelovanju: na primer, Indija je v višini 1,2 milijarde USD financirala naftno rafinerijo Altanshiree, kar bo Mongoliji omogočilo zmanjšanje odvisnosti od ruskih ogljikovodikov. Indija bi lahko predstavljala tudi alternativni trg za mongolski premog.

Zadnja posodobitev: november 2025