Nemčija

Javna poraba podpira rast v obdobju 2026–2027

Nemčija je trenutno ena od najpočasneje rastočih razvitih gospodarstev, saj se realni BDP od konca leta 2019 skoraj ni povečal. Izvozno usmerjeni poslovni model države, ki se močno opira na strojno, avtomobilsko in kemično industrijo, je že kar nekaj časa pod pritiskom. Na žalost višje cene energije, uvedba ameriških carin in vzpon Kitajske kot konkurenta na svetovnih trgih dodatno obremenjujejo domače gospodarstvo. Po upadu v letu 2023 in stagnaciji v letu 2024 se je rast končno vrnila v letu 2025, ko se je realni BDP povečal za še vedno šibkih 0,2 %. Pozitivno je, da je še vedno verjetno nadaljnje pospeševanje rasti v letu 2026, čeprav konflikt na Bližnjem vzhodu in njegovi učinki na cene energije in kemikalij predstavljajo nekaj ovir. Za leto 2027 predvidevamo, da bo nemško gospodarstvo prestavilo v višjo prestavo. Za razliko od prejšnjih faz okrevanja te rasti ne bo v glavnem poganjal zasebni sektor, saj naj bi tako potrošnja gospodinjstev kot tudi naložbe podjetij ostale šibke, medtem ko bo tudi neto izvoz še naprej razočaroval.

Nasprotno pa je vlada leta 2025 ustanovila s dolgom financiran Posebni sklad za infrastrukturo in podnebno nevtralnost (SFIC), ki bo imel spodbujevalni učinek na javno porabo, zlasti na javne naložbe. Znatni proračun sklada v višini 500 milijard evrov (približno 11 % trenutnega BDP) bo porabljen v naslednjem desetletju, pri čemer bo po 100 milijard evrov namenjenih zveznih deželam (regijam) ter skladu za podnebje in preoblikovanje. Preostalih 300 milijard evrov bo dodelila zvezna vlada. Vendar pa je poraba sredstev doslej zaostajala za načrtom, kar zmanjšuje potencialni vpliv na rast. Najnovejše poročilo o napredku, ki temelji na podatkih iz junija 2026, kaže mešano sliko. Na ravni zveznih dežel je bilo do sredine leta 2026 za projekte dodeljenih 9,6 % proračuna (kar ustreza 9,6 milijarde evrov), dejansko pa je bilo izplačanih le 0,5 %. Na zvezni ravni so rezultati precej boljši: leta 2025 je vlada uspela porabiti 14,0 milijarde evrov (kar ustreza 74,0 % dodeljenega proračuna v višini 18,9 milijarde evrov). V obdobju od januarja do junija 2026 je bilo izplačanih 15,1 milijarde evrov, kar predstavlja približno 38 % letošnjega proračuna v višini 39,7 milijarde evrov. Vendar pa med projekti obstajajo precejšnje razlike. Medtem ko so naložbe v bolnišnice v letu 2026 že porabile 100 % dodeljenega proračuna (6 milijard evrov) in so športni objekti prejeli izplačila v višini približno 60 % dodeljenih sredstev za leto 2026 (500 milijonov od 836 milijonov evrov), je stanje na drugih področjih precej slabše. Na področju energetske infrastrukture, raziskav in razvoja ter digitalizacije stopnje izplačil trenutno znašajo v nizkem dvomestnem obsegu. Medtem pa je prometna infrastruktura, ki bo letos prejela levji delež sredstev iz SFIC, do konca junija 2026 porabila okoli tretjino svojega proračuna v višini 22 milijard evrov. Na splošno naj bi se javne naložbe v Nemčiji letos povečale na okoli 129 milijard evrov, v primerjavi s 75 milijardami evrov v letu 2024. Medtem ko bodo gradbeništvo in sorodni sektorji imeli koristi od povečanih izdatkov za infrastrukturo in stavbe, bo tudi v letih 2026–2027 v oborožitveni industriji še naprej obstajalo večje povpraševanje. Poseben sklad za ponovno oboroževanje (ki ga je ustanovila prejšnja vlada po invaziji na Ukrajino leta 2022, v višini 100 milijard evrov) bo do konca leta 2027 izčrpan, vendar je sedanja vlada vojaške izdatke izvzela iz ustavno zagotovljene omejitve zadolževanja. Zato naj bi obrambni proračun leta 2029 dosegel 152 milijard evrov, kar je trikrat več kot v letu 2023 in ustreza 3,5 % BDP (trenutno 2,4 %). Glede na ogromne težave z zmogljivostmi v nemški orožarski industriji bodo nekatera dodatna naročila neizogibno oddana tujim dobaviteljem, kar bo posledično spodbudilo rast tega sektorja tudi v tujini.

Skupaj naj bi nemški paket fiskalnih spodbud v letih 2026 in 2027 prispeval po 0,4 odstotne točke k rasti, vendar bo to šlo na račun višjih proračunskih primanjkljajev in povečanega javnega dolga. To se dogaja v času, ko se je donos nemških 10-letnih državnih obveznic že povzpel na 3,2 %, kar je najvišja vrednost od leta 2011. Zaradi proračunskih primanjkljajev v višini okoli 4 % BDP tako v letu 2026 kot v letu 2027 ter zaradi šibke gospodarske rasti naj bi se razmerje med nemškim javnim dolgom in BDP povečalo s približno 62 % v letu 2024 na skoraj 68 % ob koncu leta 2027. To je v evropski primerjavi še vedno solidno (povprečje evroobmočja je v drugem četrtletju leta 2026 znašalo 89 %), vendar pa kaže na odmik od tradicionalno stroge in disciplinirane proračunske politike države. Prav tako ustvarja srednjeročna tveganja, če bi se proračun SFIC zlorabil za vladne subvencije, namesto da bi se uporabil za javne naložbe.

Zasebni sektor še naprej dosega slabše rezultate

Problematično je, da bi brez fiskalnih spodbud nemško gospodarstvo ponovno tvegalo stagnacijo, saj so tako gospodinjstva kot podjetja pesimistična glede prihodnjih četrtletij. Izbruh vojne z Iranom marca 2026 in posledično zvišanje cen energije sta negativno vplivala na zaupanje potrošnikov. Indeks potrošniškega klime GfK je maja padel na triletno najnižjo raven -33,1 točke in se od takrat le neznatno izboljšal. Tako gospodarska kot dohodkovna pričakovanja so se z zelo visokih vrednosti +10,1 in +15,2 v juliju 2025 znižala na -6,3 oziroma -14,5 eno leto kasneje. Tudi podindeks »pripravljenosti za nakup« je globoko v negativnem območju. To, skupaj z višjo inflacijo, kot je bilo predvideno (kar vodi v stagnacijo realnih plač), in povečano negotovostjo zaposlitve, bo zaviralo povpraševanje gospodinjstev v preostanku leta 2026 in v prvih četrtletjih leta 2027. Glede na pomen zasebne potrošnje (ki je leta 2025 predstavljala več kot 53 % BDP) to ne napoveduje nič dobrega za obete rasti v obdobju napovedi.

Medtem pa se je na strani podjetij indeks poslovnega klime Ifo vrnil k vzponu, saj je v obdobju od maja do julija zabeležil tri zaporedna izboljšanja. Kljub temu indikator ostaja v negativnem območju v vseh pregledanih sektorjih, zlasti trgovci na drobno pa so zelo pesimistični glede naslednjih dvanajstih mesecev. Zaskrbljujoče je, da kreditno tveganje ostaja problem: število stečajev podjetij se povečuje že od leta 2022, v obdobju od januarja do aprila 2026 pa je bilo zabeleženo še eno 7-odstotno povečanje v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. ECB je že zvišala ključne obrestne mere v evrskem območju, možna pa so tudi nadaljnja zvišanja, če bi se vojna z Iranom odrazila v bolj vztrajnih cenovnih pritiskih. Enako problematično je, da najnovejša raziskava ECB o bančnem posojanju, objavljena julija 2026, kaže, da so komercialne banke že štiri zaporedna četrtletja zaostrovale pogoje za dostop podjetij do kreditov. Banke, ki se sklicujejo na naraščajoča geopolitična tveganja in tveganja plačilne nesposobnosti, v drugi polovici leta 2026 pričakujejo tudi nadaljnje zaostrovanje pogojev, kar bo nemškim podjetjem povzročilo še več izzivov pri refinanciranju.

Presežek tekočega računa države v veliki meri izhaja iz trgovine z blagom. Medtem ko izvoz v evroobmočje še vedno raste, se pošiljke na Kitajsko in v ZDA (dva najpomembnejša izvozna trga) že kar nekaj časa zmanjšujejo. Po upadu za okoli 10 % v letu 2025 so tudi podatki za obdobje od januarja do maja 2026 mračni: izvoz v ZDA se je v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zmanjšal za 7,0 %, izvoz na Kitajsko pa za 13,0 %. Hkrati ostaja rast uvoza močna in v prvih petih mesecih leta 2026 presega rast izvoza (3,7 % v primerjavi z 3,0 %). Zaradi upadajoče konkurenčnosti Nemčije, novih trgovinskih ovir v ZDA in višjih stroškov uvoza energije se bo po napovedih še vedno precejšen presežek tekočega računa Nemčije v letih 2026–2027 zmanjšal in v letu 2027 padel na 3,2 % (v letu 2024 je znašal 5,8 %).

Vlada vse bolj nepriljubljena

Po predčasnih volitvah februarja 2025 in oblikovanju nove koalicijske vlade med desnosredinsko CDU/CSU pod vodstvom kanclerja Friedricha Merza ter levosredinskimi socialdemokrati (SPD) pod vodstvom podkanclerja in finančnega ministra Larsa Klingbeila maja 2025 se javna podpora obema partnerjema vztrajno zmanjšuje. Stopnja odobravanja Merza je padla na okoli 20 %, kar je najnižja vrednost, kdajkoli zabeležena za katerega koli nemškega kanclerja, podpora obema strankama pa se je zmanjšala na 22 % (CDU/CSU) oziroma 12 % (SPD). Največja koristnica tega je skrajno desničarska stranka AfD: na zvezni ravni trenutno v javnomnenjskih raziskavah dosega okoli 28 %, kar bi jo uvrstilo na prvo mesto v Bundestagu, spodnjem domu parlamenta. AfD naj bi se zelo dobro odrezala na treh prihajajočih deželnih volitvah v vzhodni Nemčiji to jesen. V zvezni deželi Saška-Anhalt bi lahko na septembrskih volitvah osvojila absolutno večino (trenutno v anketah dosega 42 %) in sestavila svojo prvo deželno vlado. Takšen izid bi še dodatno destabiliziral zvezno vlado, kar bi lahko sprožilo boj za vodstvo v CDU/CSU in povzročilo pozive med desnosredinskimi politiki, naj opustijo sedanjo »politiko požarnega zidu«, ki prepoveduje sodelovanje z AfD. Pritisk na kanclerja Merza se je že julija povečal po neuspešni preureditvi kabineta, ki je odtujila velik del njegove lastne parlamentarne skupine.

Poleg tega se je vlada dogovorila o izvedbi pomembnih (vendar še vedno nezadostnih) reform socialnega varstva. Komisije pod vodstvom strokovnjakov so predlagale spremembe pokojninskega in zdravstvenega sistema sredi leta 2026, vlada pa je nakazala, da bo predloge odobrila. V začetku tega leta so bili poostreni tudi pogoji za pridobitev nadomestila za brezposelnost (ključna tema volilne kampanje CDU/CSU), vendar prihranki niso tako znatni, kot so sprva pričakovali. Predlogi reform pa se v parlamentu soočajo z resnimi tveganji pri izvajanju. Pokojninska reforma predvideva višjo upokojitveno starost ter višje prispevke tako za delodajalce kot za zaposlene. Ti ukrepi bodo med volivci nepriljubljeni v času, ko vlada že zdaj trpi zaradi slabih rezultatov javnomnenjskih raziskav. Hkrati pa ima tako imenovana velika koalicija (ker vključuje dve nekdaj prevladujoči politični sili povojne Nemčije) v parlamentu le 12-mandatno večino. Takšna krhka večina ne dopušča preveč nasprotnikov v vladnih vrstah.

Plačilo

Bančni prenos (Überweisung) ostaja najpogostejši način plačila. Vse vodilne nemške banke so priključene na omrežje SWIFT, kar jim omogoča zagotavljanje hitre in učinkovite storitve prenosa sredstev. Sistem SEPA Direct Debit Core in SEPA Direct Debit B2B sta najnovejši obliki direktne obremenitve.

Menice in čeki se v Nemčiji kot plačilna sredstva ne uporabljajo zelo pogosto. Za Nemce menica pomeni kritično finančno stanje ali nezaupanje v dobavitelja. Čeki se ne štejejo za plačilo kot tako, ampak za »poskus plačila«: ker nemška zakonodaja ne upošteva načela potrjenih čekov, lahko izdajatelj plačilo kadarkoli in iz kakršnega koli razloga prekliče. Poleg tega lahko banke zavrnejo plačila, če na računu izdajatelja ni dovolj sredstev. Neplačani čeki so precej pogosti. Na splošno se menice in čeki ne štejejo za učinkovita plačilna sredstva, čeprav upnikom v primeru neplačila omogočajo dostop do »pospešenega« postopka izterjave dolgov.

Izterjava dolgov

Faza sporazumnega izterjevanja

Prijateljsko izterjavo je bistven korak k uspešnemu upravljanju izterjave. Postopek izterjave se običajno začne s pošiljanjem zadnjega poziva k plačilu dolžniku prek navadne ali priporočene pošte, s katerim se dolžnika opozori na njegove plačilne obveznosti.

V skladu z zakonom o pospešitvi zapadlih plačil (Gesetz zur Beschleunigung fälliger Zahlungen) se dolžnik šteje za zamudnika, če dolg ostane neplačan v 30 dneh od datuma zapadlosti in po prejemu računa ali enakovredne zahteve za plačilo, razen če sta se stranki v kupoprodajni pogodbi dogovorili za drugačen plačilni rok. Poleg tega dolžnik po izteku tega roka nosi odgovornost za zamudne obresti in stroške opominjanja.

Izterjava dolgov je v Nemčiji priporočljiva in običajna praksa.

Sodni postopki

Pospešeni postopek

Če je terjatev nesporna, lahko upnik zaprosi za izdajo plačilnega naloga (Mahnbescheid) v okviru poenostavljenega in stroškovno učinkovitega postopka. Upnik opiše podrobnosti svojega zahtevka in lahko nato prek spletne storitve za opomine (Mahnportal), neposrednih vmesnikov ali (samo za fizične osebe) vnaprej natisnjenih obrazcev dokaj hitro pridobi izvršilni naslov. Takšni avtomatizirani in centralizirani (za vsako zvezno deželo) postopki so na voljo po vsej Nemčiji.

Za tovrstne postopke je pristojno okrajno sodišče (Amtsgericht) v regiji, v kateri ima vlagatelj stalno prebivališče ali sedež podjetja. Za tuje upnike je pristojno sodišče Amtsgericht Wedding (v Berlinu). Pravno zastopstvo ni obvezno.

Dolžnik ima po prejemu obvestila dva tedna časa, da poravna dolgove ali vloži ugovor (Widerspruch) proti plačilnemu nalogu. Če dolžnik v tem roku ne vloži ugovora, lahko upnik zaprosi za izdajo izvršilnega naloga (Vollstreckungsbescheid).

Redni postopek

V rednem postopku lahko sodišče strankam ali njihovim odvetnikom naloži, da utemeljijo svojo zahtevo, o kateri je nato pooblaščeno presojati izključno sodišče. Vsaka stranka v sporu mora v določenem roku predložiti pisno izjavo, v kateri navede svoje zahteve.

Ko je zahtevek ustrezno preučen, se opravi javna obravnava, na kateri sodišče izreče utemeljeno sodbo (begründetes Urteil).

Stranka, ki izgubi spor, običajno nosi vse sodne stroške, vključno s honorarji odvetnika stranke, ki je spor dobila, v obsegu, v katerem so ti honorarji v skladu z Uradnim cenikom honorarjev (Rechtanwaltsvergütungsgesetz, RVG). V primeru delnega uspeha vsaka stranka nosi honorarje in stroške sorazmerno s svojim deležem. Redni postopki lahko trajajo od treh mesecev do enega leta, medtem ko se lahko postopki pred Zveznim vrhovnim sodiščem zavlečejo tudi do šest let.

Zoper odločbo sodišča prve stopnje se lahko vloži pritožba (Berufung), če vrednost spora presega 600 evrov. Pritožbo sprejme tudi sodišče prve stopnje, če zadeva zadeva načelno vprašanje ali zahteva revizijo zakonodaje, da se zagotovi »dosledna sodna praksa«.

0

Izvršba sodne odločbe

Izvršba se lahko začne, ko je izdana pravnomočna sodba. Če dolžniki ne upoštevajo sodbe, se lahko zaprejo njihovi bančni računi in/ali lokalni sodni izvršitelj lahko nadaljuje z zasegom in prodajo njihovega premoženja.

Za tuje sodne odločbe mora upnik za pridobitev eksekvaturja predložiti notarsko overjen nemški prevod odločbe, ki mora biti tudi priznan, izvršilni nalog za to sodbo ter izvršilno klavzulo. Sodbe sodišč držav članic EU se priznajo brez dodatnega postopka – razen če veljajo določene omejitve, ki izhajajo iz evropskega prava.

Stečajni postopki

IZVENSODNI POSTOPKI

Dolžniki lahko poskušajo s svojimi upniki ponovno pogajati o svojih dolgovih, kar pomaga zaščititi dolžnike pred zahtevami za predčasno plačilo. Vendar je postopek v interesu upnikov, saj je lahko hitrejši in ponavadi cenejši od formalnega stečajnega postopka.

PRESTRUKTURIRANJE

Na podlagi vloge, vložene pri stečajnem sodišču zaradi nelikvidnosti ali prezadolženosti, lahko sodišče začne predhodni stečajni postopek, v okviru katerega imenuje predhodno upravo, katere naloga je preučiti možnosti prestrukturiranja družbe. Če upravitelj odobri to prestrukturiranje, nato sproži uradni postopek in imenuje upravitelja, ki je zadolžen za nadaljevanje poslovanja dolžnika ob hkratnem ohranjanju njegovega premoženja.

LIKVIDACIJA

Likvidacijo je mogoče začeti na zahtevo dolžnika ali upnika, pod pogojem, da dolžnik ni sposoben poravnati svojih dolgov ob zapadlosti. Ko je likvidacija potrjena z likvidacijsko odločbo in je družba izbrisana iz registra, morajo upniki svoje terjatve prijaviti likvidacijskemu upravitelju v treh mesecih od objave.

PRIDRŽANJE LASTNIŠTVA

To je pisna klavzula v pogodbi, v skladu s katero dobavitelj obdrži lastništvo nad dobavljenim blagom, dokler kupec ne poravna celotne cene. Obstajajo tri različice tega pridržka:

preprosta pridržana lastnina: dobavitelj si pridržuje lastninsko pravico nad dobavljenim blagom, dokler kupec ne poravna celotnega zneska;

razširjeno pridržanje: pridržanje se razširi na nadaljnjo prodajo blaga, ki izhaja iz prvotne dobave; kupec bo prvotnemu dobavitelju odstopil terjatve, ki izhajajo iz nadaljnje prodaje tretji osebi;

razširjeno zadržanje lastništva: zadržanje lastništva se razširi na blago, predelano v nov izdelek, prvotni dobavitelj pa ostane lastnik ali solastnik do višine vrednosti svoje dobave.

Zadnja posodobitev: avgust 2026