Nepal

Nemiri 8. septembra 2025 odražajo kronično politično nestabilnost

8. septembra 2025 so izbruhnili množični protesti državljanov, v katerih so sodelovali predvsem študenti generacije Z in mladi državljani, po tem, ko je bila po vsej državi uvedena prepoved številnih družbenih omrežij. Nemiri so izbruhnili kot jezen odziv na nepotizem, korupcijo in neenakost v bogastvu. Spopadi s predstavniki organov pregona so bili nasilni, pri čemer je umrlo več deset ljudi, tisoči pa so bili poškodovani. Protesti so privedli do razpustitve Zbor (njegov sedež je bil, tako kot druge javne zgradbe, zažgan) in odstopa predsednika vlade K. P. Sharme Oli (Združena komunistična stranka), ki ga je po posredovanju vojske začasno nadomestila Sushila Karki, nekdanja predsednica Vrhovnega sodišča, znana po svojem boju proti korupciji, dokler se 5. marca 2026 ne bodo izvedle parlamentarne volitve, katerih izid je negotov.

Tradicionalne stranke – Združena komunistična stranka in Kongresna stranka (socialdemokratska) – – bodo verjetno utrpele velike izgube med mladimi volivci, katerih število in volilna udeležba bosta zaradi znižanja zakonske volilne starosti s 18 na 16 let, digitalizacije postopkov registracije volivcev in porasta spletne politične mobilizacije precej višji kot na prejšnjih volitvah. Vendar pa bo pomanjkanje organizacije med nastajajočimi gibanji in njihova visoka stopnja razdrobljenosti (125 registriranih list) verjetno preprečila nastanek prevladujoče stranke in lahko privede do nestabilnih koalicij.

Na mednarodni ravni Nepal od sklenitve Mirovne in prijateljske pogodbe iz leta 1950 vzdržuje tesne odnose z Indijo, s katero je vzpostavil prost pretok blaga in ljudi med državama ter sodelovanje na področju obrambe in diplomacije. Spori glede ozemelj Limpiyadhura, Lipulekh in Kalapani, ki ležijo na severozahodni meji Nepala v bližini Tibeta in se uporabljajo za trgovske poti, ter trenja zaradi omejitev uvoza iz Nepala verjetno ne bodo pokvarili dvostranskih odnosov. Vendar pa je umik ameriške pomoči za infrastrukturo in socialne programe znatno ohladil odnose z ZDA in okrepil vpliv Kitajske, ki že ima vlogo glavnega finančnega partnerja prek donacij, posojil (pod razmeroma ugodnimi pogoji) in financiranja infrastrukture v okviru pobude »Belt and Road«.

Gospodarstvo obremenjeno s politično negotovostjo

Rast se bo v proračunskem letu 2025–2026 znatno upočasnila zaradi politične negotovosti in tveganja, ki ga zaznavajo tuji vlagatelji in turisti po nemirih septembra 2025. Ozračje nezaupanja bo kljub davčnim spodbudam za naložbe v industrijske parke oviralo zasebne naložbe, medtem ko bo obsežno uničenje, ki so ga povzročili nemiri (zažgane javne zgradbe, policijske postaje in avtomobili ter ropanje hotelov in trgovin), zavarovalnice prisililo k likvidaciji finančnih sredstev za kritje odškodninskih zahtevkov, kar bo ohranjalo nizke cene njihovih delnic. Upad števila turističnih prihodov bo obremenil potrošnjo in izvoz storitev, medtem ko bi na izvoz kmetijskih proizvodov lahko vplivale ekstremne vremenske razmere, kot so poplave septembra 2024, ki jih je povzročila pozna, a močna monsunska sezona, zaradi pomanjkanja naložb v odporno infrastrukturo.

Kljub temu naj bi domača potrošnja rasla, saj naj bi inflacija ostala pod 5-odstotnim ciljem, hkrati pa naj bi se močno povečala nakazila iz diaspore zaradi zaskrbljenosti zaradi krize med pripadniki diaspore, nadaljnjega izseljevanja mladih, krepitve ameriškega dolarja glede na nepalsko rupijo ter vzpostavitve varnega sistema za nakazila, kar bo skupaj podprlo dohodke gospodinjstev. Rast bo poganjala predvsem javna poraba, zlasti za obnovo infrastrukture, uničene med nemiri, in organizacijo parlamentarnih volitev, predvidenih za marec 2026. Nekateri infrastrukturni projekti, ki jih vlada ocenjuje kot nenujne, bodo zamrznjeni ali odloženi. Vendar se bodo ohranile večje naložbe, zlasti v cestno infrastrukturo, kot so hitra cesta med Katmandujem in Nijgadhom (os sever–jug na vzhodu države), avtocesti NH05 in NH03, ki prečkata državo od vzhoda proti zahodu v osrednjem delu in ob meji z Indijo, ter projekti mostov in predorov, od katerih naj bi bila večina dokončana leta 2026, infrastrukturo za hidroelektrarne, vključno s popravilom jezu Tamakoshi ter zagonom elektrarne Upper Trishuli 1 (na severu države) in velikega jezu Arun 3 (na vzhodu), ki naj bi se zgodila leta 2026.

Te projekte, katerih izvedba se pogosto zavleče zaradi administrativne birokracije in korupcije, financira nepalska vlada s podporo razširjenega kreditnega instrumenta Mednarodnega denarnega sklada (IMF), ki se izteče januarja 2026, ter dvostranskih partnerjev (Indija, Kitajska in ZDA prek MCC) in večstranskih partnerjev (Svetovna banka, Azijska razvojna banka). Ukinitev programov USAID ogroža projekte gradnje bolnišnic in šol ter tvega povečanje revščine in podhranjenosti, zlasti v primeru slabih letin.

Neučinkovita javna poraba, nizko tveganje prekomernega zadolževanja

Javni primanjkljaj se bo po pričakovanjih v proračunskem letu 2025–2026 povečal. Kljub uvedbi davka na alkohol in tobak, razširitvi DDV na digitalne storitve in povišanju carin na luksuzno blago se bodo prihodki zmanjšali zaradi ožje davčne osnove za pravne osebe in upada turizma. Nasprotno pa se pričakuje, da se bodo odhodki povečali zaradi obnovitvenih del, organizacije parlamentarnih volitev in investicijskih projektov. Vendar strukturne težave na splošno preprečujejo Nepalu, da bi porabil celoten proračun, zlasti kar zadeva investicijske projekte. Mednje spadajo zapleti pri pripravi projektov, težave pri komunikaciji med različnimi ravnmi uprave, slabo upravljana decentralizacija in korupcija. Reševanje teh vprašanj in dajanje prednosti socialnim izdatkom sta v središču zahtev mlajših generacij. Njihova pričakovanja bodo verjetno vplivala na prihodnjo javno politiko.

Pričakuje se, da se bo razmerje med dolgom Nepala in BDP do konca proračunskega leta 2025–2026 nekoliko povečalo, vendar ne bo ogrozilo nizkega tveganja prezadolženosti. Približno 53 % javnega dolga je domačega, 85 % dolga, denominiranega v tuji valuti, pa imajo pod ugodnimi pogoji multilateralni upniki (MDS, Svetovna banka, Azijska razvojna banka). Preostanek imajo indijske, korejske in kitajske agencije za izvozne kredite. Obseg nakazil iz tujine zagotavlja trdno podporo. Edina ranljivost zadeva odplačilo kitajskega posojila (0,6 % BDP), ki naj bi se prvotno krilo iz prihodkov mednarodnega letališča v Katmanduju, ki je bilo financirano s tem posojilom in katerega donosnost je negotova. Potekajo pogajanja za njegovo pretvorbo v nepovratna sredstva.

Pričakuje se, da se bo presežek tekočega računa v tem proračunskem letu poslabšal: rast nakazil iz diaspore ne bo uspela izravnati vse večjega trgovinskega primanjkljaja, ki ga dodatno obremenjujejo uvozi, povezani z investicijskimi projekti in obnovo, ter upad turizma. Presežek na finančnem računu bo verjetno zmanjšal tudi upad neposrednih tujih naložb, ki so že zdaj zelo nizke. Devizne rezerve naj bi kljub temu ostale zadovoljive in naj bi pokrivale približno 10 mesecev uvoza.

Zadnja posodobitev: november 2025