Nova Zelandija

Gospodarstvo se okrevaja, vendar tveganja vplivajo na obete

Gospodarska rast se je ponovno začela leta 2025, potem ko je država doživela zaskrbljujočo recesijo. Gospodarska aktivnost se je leta 2024 skrčila za 0,5 % zaradi zaostrenih finančnih razmer, ki so vplivale na naložbe in (visoko zadolžena) gospodinjstva, medtem ko je bil trgovinski izid slab zaradi šibke rasti na Kitajskem, glavni izvozni destinaciji države. Poleg tega je zimska energetska kriza zaradi strmo naraščajočih cen električne energije prisilila številna podjetja, da so prenehala z delovanjem. Hkrati se je produktivnost še dodatno zmanjšala, kar je povečalo stroške dela na enoto in dodatno obremenilo marže podjetij.

Gospodarstvo se je v letu 2025 okrepilo, kar je bilo posledica nadaljnjega okrevanja turizma (približno 6 % BDP) in monetarnega sproščanja, ki ga je avgusta 2024 uvedla Novozelandska centralna banka (RBNZ) ter ki podpira naložbe in potrošnjo gospodinjstev. V prvem četrtletju leta 2025 je število tujih obiskovalcev doseglo 94 % ravni iz obdobja pred pandemijo (2019) v istem obdobju, ukrepi, kot so sproščene vizumske zahteve, pa naj bi turizem še dodatno podprli. Medtem je RBNZ po zvišanju uradne obrestne mere (OCR) na 5,5 % leta 2023, kar je najvišja raven od leta 2008, to obrestno mero od avgusta 2024 šestkrat znižala, in sicer za skupno 225 bazičnih točk (junija 2025). Nižja inflacija in naraščajoča stopnja brezposelnosti sta spodbudili monetarno sproščanje, ob upoštevanju dvojnega mandata RBNZ, ki vključuje stabilizacijo inflacije okoli 2 % in podporo čim večji trajnostni zaposlenosti. Kljub pospešitvi inflacije na 2,5 % v prvem četrtletju leta 25 ta ostaja znotraj ciljnega razpona RBNZ (1–3 %), težave pri okrevanju iz recesije pa nakazujejo možnost nadaljnjih znižanj. V tem kontekstu bi se lahko padec v stanovanjski gradnji, ki smo ga opazili leta 2024, končal od leta 2026 naprej, saj je sektor v začetku leta 2025 pokazal znake stabilizacije. Pomanjkanja delovne sile je manj (deloma tudi zaradi povečanja neto migracije), pritiski na stroške (materiali, stroški zadolževanja) pa so se zmanjšali. Vzpon gospodarske aktivnosti naj bi se nadaljeval tudi v letu 2026, čeprav obstajajo tveganja, ki zamegljujejo obete.

Trgovinske omejitve povečujejo negotovost glede gospodarskega okrevanja otoka. Glede na relativno majhen prispevek Nove Zelandije k trgovinskemu primanjkljaju ZDA je država prejela le preferencialno carino v višini 10 %. Ker pa se bodo carine verjetno prenesle na ameriške potrošnike, bi lahko povzročile rast cen na ameriških trgih, kar bi vplivalo na povpraševanje po novozelandskih izdelkih. Nekateri sektorji so še posebej ogroženi zaradi svoje izpostavljenosti ameriškemu trgu, zlasti sektorji mlečnih izdelkov, mesa in vina. Poleg tega bi na novozelandsko gospodarstvo lahko vplivali posredni učinki, predvsem zaradi upada svetovne rasti, še posebej rasti na Kitajskem, ki je po ZDA njen glavni izvozni trg.

Vztrajni proračunski primanjkljaj

Čeprav se za proračunsko leto 2025, ki se konča junija 2026, pričakuje povečanje proračunskih prihodkov, naj bi bilo povečanje odhodkov večje. Posledično se pričakuje, da se bo primanjkljaj v tekočem proračunskem saldu brez dobičkov in izgub (OBEGAL ali proračunski saldo) nekoliko povečal, pri čemer vlada napoveduje vrnitev k uravnoteženemu proračunu v letu 2028. Da bi spodbudila naložbe podjetij in se spopadla z upadajočo produktivnostjo, namerava vlada uvesti 20-odstotni davčni odbitek za nova proizvodna sredstva (stroji, orodje in oprema). To bo zmanjšalo potencialne davčne prihodke, vendar bo sicer proračunski okvir ostal stabilen. Posledično naj bi pričakovano gospodarsko okrevanje povečalo davčno osnovo in s tem prispevalo k višjim davčnim prihodkom. Poleg tega so zdravstvo, infrastruktura, izobraževanje, obramba ter javni red in mir med sektorji, ki bodo prejeli znaten delež novih izdatkov. Drug ključni proračunski ukrep je uvedba sprememb sistema KiwiSaver, ki je zasnovan za spodbujanje naložb Novozelandcev ob naraščajočih življenjskih stroških. Spremembe vključujejo povečanje privzete stopnje prispevkov zaposlenih in delodajalcev, kar bo več kot nadomestilo zmanjšanje vladnega prispevka. Te spremembe naj bi podprle lokalno gospodarstvo, saj se sredstva sistema KiwiSaver vlagajo v novozelandska sredstva.

Primanjkljaj na tekočem računu Nove Zelandije se je v zadnjih letih zmanjševal, potem ko je leta 2022 dosegel vrhunec zaradi drastičnega povečanja svetovnih cen surovin. Trend zmanjševanja primanjkljaja na tekočem računu se bo nadaljeval tudi leta 2025. Primanjkljaj v blagovni trgovini naj bi se še naprej zmanjševal zaradi pričakovanega svetovnega padca cen surovin, kar pomeni pritisk na znižanje uvoznih cen. Poleg tega bodo trgovinske ovire ZDA verjetno sprožile svetovno znižanje cen blaga zaradi iskanja alternativnih trgov. To pa delno izravnava izvoz, na katerega vpliva šibko svetovno povpraševanje ob zaostrenih trgovinskih napetostih, ter politika denarne sprostitve RBNZ, ki je ustvarila pritiske na depreciacijo valute in posledično pritisk na zvišanje uvoznih cen. Medtem naj bi se primanjkljaj v storitvah še naprej zmanjševal in bi se lahko celo spremenil v presežek zaradi okrevanja prihodnega turizma. Primanjkljaj na tekočem računu se tradicionalno financira s finančnimi in kapitalskimi pritoki, tako v obliki neposrednih naložb kot v obliki portfeljskih naložb. K financiranju lahko prispevajo tudi devizne rezerve, ki so leta 2024 predstavljale približno štiri mesece uvoza. Tveganja v zvezi z morebitnim izčrpanjem mednarodnih rezerv so omejena, saj je zunanji dolg države (86 % BDP, pri čemer državni delež znaša 45 % BDP) v glavnem denominiran v lokalni valuti.

Politika se nagiba v desno

Volitve oktobra 2023 so prinesle relativno zmago Nacionalni stranki pod vodstvom Christopherja Luxona, ki je osvojila 38,1 % glasov. Nacionalna stranka je osvojila le 48 od skupno 123 sedežev, zato ni mogla vladati sama in je oblikovala koalicijo s stranko ACT (11 sedežev) in stranko New Zealand First (8 sedežev). Prevzem oblasti s strani desnice predstavlja pomemben preobrat v politiki države, saj je končal šestletno vladavino levice, ki jo je vodila Laburistična stranka. Vladajoča koalicija poskuša razveljaviti številne ukrepe Laburistične stranke, vključno s privilegiji in pravicami Maorov, progresivnimi socialnimi reformami ter okoljskimi predpisi.

Na diplomatskem področju rivalstvo med ZDA in Kitajsko predstavlja izziv za Novo Zelandijo. Washington je dolgoletni partner v diplomatskem in varnostnem zavezništvu. Medtem pa je Peking daleč največja destinacija novozelandskega izvoza. V prizadevanju za ohranitev dobrih odnosov z obema državama je nekdanji premier Hipkins junija 2023 obiskal Kitajsko. Kljub temu se je pod novo koalicijo geopolitična usmeritev preusmerila k tesnejšim vezi z zahodnimi zavezniki (zavezništvo »Five Eyes« in AUKUS). Poleg tega bi imenovanje Winstona Petersa, vodje stranke »New Zealand First« in kritika Pekinga, za zunanjega ministra lahko ohladilo odnose med obema državama.

Plačevanje

Glavni načini plačevanja na Novi Zelandiji so kartice (debetne in kreditne kartice) ter elektronska plačila (direktne obremenitve in nakazila, avtomatska plačila računov in elektronski prenosi). Hitro narašča uporaba brezkontaktnih plačil, aplikacij za mobilne telefone in plačil prek interneta. Čeprav gotovina ostaja pomembna, se njena uporaba znatno zmanjšuje, uporaba čekov pa se je med letoma 2013 in 2016 prepolovila. Elektronski prenosi in bančni prenosi prek sistema SWIFT so najpogostejši načini plačevanja za domače in mednarodne transakcije. Večina novozelandskih bank je priključenih na omrežje SWIFT.

Izterjava dolgov

0

Postopek izterjave dolgov se običajno začne z vročitvijo opomina, v katerem upnik dolžnika obvesti o njegovih plačilnih obveznostih (vključno z morebitnimi pogodbenimi obrestmi) in mu določi rok za plačilo.

POSTOPEK ZA IZDAJO SKLEPA NA PODLAGI PREGLEDA DOKUMENTOV

Če upnik po izdaji opomina ne prejme plačila, je naslednji možni korak sprožitev postopka za izdajo sklepa o izvršbi. Ta postopek je namenjen primerom, ko dolžnik nima nobene obrambe proti terjatvi. Vlogo je mogoče vložiti pri okrožnem sodišču ali višjem sodišču, odvisno od vrednosti terjatve. Okrožno sodišče je pristojno za obravnavo zadev v zvezi s terjatvami do 350.000 NZD, višje sodišče pa običajno obravnava zadeve v zvezi s terjatvami nad 350.000 NZD. Vložiti je treba tožbo skupaj z obvestilom o postopku, zahtevkom za skrajšani postopek in podporno izjavo pod prisego upnika (ali v primeru družbe – osebe, ki ima osebno znanje o dejstvih in je pooblaščena za predložitev izjave pod prisego v imenu družbe), v kateri so navedena dejstva v zvezi z zahtevkom. Sklep po skrajšanem postopku običajno vključuje obravnavo, ki traja približno en dan (če dolžnik uveljavlja obrambo), pri čemer se dokazi predložijo v obliki izjave pod prisego, namesto da bi bili potrebni priče. Če je zahteva uspešna, lahko sodišče izda sodbo v korist upnika. Če tožba ostane brez ugovora, se lahko izda zamudna sodba v korist upnika, brez potrebe po celotnem zaslišanju, čeprav bo potrebna prisotnost na sodišču za obravnavo zadeve. Če toženec lahko predloži utemeljeno obrambo, lahko sodišče zavrne izdajo sklepa o skrajšanem postopku in zadevo napoti v običajni postopek.

REDNI POSTOPKI

Redni postopki se uporabljajo, kadar skrajšana sodba ni mogoča, ker je dolžnik uveljavil utemeljeno obrambo, ali če skrajšana sodba ni odobrena. Redni postopki se začnejo z vložitvijo obvestila o postopku in tožbe. Glede na vrednost terjatve (kot je opisano zgoraj) se ta postopek lahko vodi na okrožnem sodišču ali višjem sodišču. Za razliko od sklepa o hitri odločitvi lahko redni postopek z ugovorom vključuje dodatne postopke, kot so pridobivanje dokazov, zaslišanje prič in vmesne vloge ali predložitev dokaznih spisov, odvisno od narave postopka.

PRITOŽBE

Višje sodišče odloča o pritožbah z okrožnega sodišča. Pritožbeno sodišče je pristojno za obravnavo pritožb z Višjega sodišča. Pritožbe so na splošno omejene izključno na pravna vprašanja. Pritožbe na najvišje pritožbeno sodišče na Novi Zelandiji, Vrhovno sodišče, se lahko obravnavajo le z dovoljenjem tega sodišča. Dovoljenje se odobri, če je Vrhovno sodišče prepričano, da je obravnava pritožbe potrebna v interesu pravice.

0

Izvršba sodne odločbe

Če sodišče izreče sodbo v korist upnika, ni pritožbe ali so bile izčrpane vse pritožbene poti, lahko upnik zaprosi Višje sodišče ali Okrožno sodišče (odvisno od vrednosti terjatve, kot je navedeno zgoraj) za izvršilne ukrepe. To lahko vključuje odbitek od plače ali nadomestil dolžnika (če je dolžnik fizična oseba), zaseg premoženja, postopek rubeža ali vpis zastavne pravice na premoženje dolžnika. Tuje sodbe mora sodišče najprej priznati v skladu z Zakonom o vzajemni izvršbi sodb iz leta 1934 ali po splošnem pravu.

Stečajni postopki

STEČAJ

Če upnik po pridobitvi sodbe proti dolžniku ne prejme plačila in je ta dolžnik fizična oseba, lahko upnik izda obvestilo o stečaju, ki se vroči dolžniku. Neizpolnitev obvestila o stečaju s strani dolžnika se po zakonu šteje za dejanje stečaja.

ZAKONSKA ZAHTEVA

Če dolžnik ne poravna dolgov v skladu z zahtevkom za plačilo in je ta dolžnik družba, je nadaljnji možni korak, da upnik pripravi in vroči zakonski poziv za neporavnani dolg. To se lahko uporabi kot alternativa skrajšanemu sodnemu postopku ali rednemu postopku. Zakoniti poziv se lahko izda le, če glede dolga ni bistvenega spora. Ko je zakoniti poziv vročen dolžniku, ima ta 15 delovnih dni časa, da poravna dolg ali sklene dogovor o plačilu, s katerim se strinja upnik. Če podjetje dolžnika ne poravna dolga v skladu z zakonskim pozivom, ima upnik na voljo še 30 delovnih dni, da proti podjetju dolžniku začne likvidacijski postopek, pri čemer neizpolnitev zakonskega poziva uporabi kot dokaz o nesposobnosti dolžnika za poravnavo zapadlih dolgov. Vendar pa lahko dolžniška družba v 10 delovnih dneh od vročitve zahtevka vloži zahtevo za razveljavitev zakonskega zahtevka. Sodišče lahko razveljavi zakonsko zahtevo, če obstaja bistven spor glede tega, ali je dolg zapadel ali ne, če ima dolžniško podjetje protitožbo, pobot ali nasprotno zahtevo ali če obstajajo drugi ustrezni razlogi za to.

LIKVIDACIJA

Likvidacija vključuje unovčenje in razdelitev premoženja dolžniške družbe, kadar je družba nesolventna ali ne pričakuje, da bo nadaljevala s poslovanjem. Družbi se imenuje likvidator, ki prevzame vodenje družbe, unovči njeno premoženje, poplača upnike in preostanek razdeli med delničarje.

PORAVNAVA Z UPANCI

Obstajata dve možni obliki kompromisa z upniki: neformalni sporazum med dolžnikom in upnikom ali formalni kompromis z upniki v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah iz leta 1993. Uradni kompromis z upniki je zavezujoč sporazum med dolžniško družbo in njenim(-i) upnikom(-i) glede plačila dolgov, pri čemer so pogoji manj strogi kot stroge zakonske pravice upnikov. Kompromis lahko vključuje plačila v obrokih, odložena plačila ali sprejetje manjšega zneska kot popolno in končno poravnavo dolga. Ko kompromis z upniki odobri potrebna večina upnikov ali sodišče, je ta zavezan za vse upnike. Enakovreden postopek obstaja za fizične osebe v skladu z Zakonom o insolventnosti iz leta 2006.

PROSTOVOLJNO UPRAVLJANJE

Dolžniško podjetje se lahko odloči za prostovoljno upravljanje, da bi povečalo možnosti za nadaljnje poslovanje insolventnega podjetja ali, če to ni mogoče, da bi upnikom omogočilo boljši izkupiček kot pri takojšnji likvidaciji. To izboljša obstoječi postopek kompromisa z upniki kot alternativo likvidaciji, saj uvede moratorij na ukrepe upnikov za izterjavo dolgov.

Zadnja posodobitev: junij 2025