Avstralija
Japonska
Kitajska
Evropa
Tajvan
Singapur
MalezijaManjše upočasnjevanje rasti v letu 2026 zaradi padajočih cen plina
Rast se je v letu 2025 pospešila, kar je posledica prihodkov od izvoza utekočinjenega zemeljskega plina in rudnin (zlata, bakra, niklja), ki so jih spodbudile tako visoke cene kot tudi povečani obsegi izkopavanja. Pri zlatu je povečanje posledica zlasti postopnega povečanja proizvodnje v rudniku Porgera, ki je obnovil delovanje konec leta 2023, ter širitve rudnika Kainantu – oba sta na glavnem otoku – in rudnika Lihir na skrajnem vzhodu otočja. Ti projekti se bodo nadaljevali tudi v letu 2026.
Rast naj bi se v letu 2026 umirila. Vrednost izvoza bo še naprej naraščala, vendar počasneje. Cene kmetijskih proizvodov (palmovo olje, kava, kakav, kokos itd.) in utekočinjenega zemeljskega plina (ki predstavlja okoli 40 % izvoza) bi se lahko znižale, medtem ko naj bi cene zlata in bakra še naprej naraščale. Povečani javni tekoči izdatki, zlasti za varnost, bodo prav tako pripomogli k ohranjanju gospodarske aktivnosti. Enako velja za javne naložbe, ki naj bi se okrepile v cestni infrastrukturi, kot je avtocesta Ramu, ki poteka vzporedno z reko Ramu na glavnem otoku in jo je delno financirala Svetovna banka. Cesta bo povezovala dve glavni pristanišči – Madang na severni obali in Lae na vzhodni obali – prek Wataraisa v notranjosti, kjer se bo priključila na avtocesto Highlands Highway, ki prečka otok od vzhoda proti zahodu. Zasebne naložbe se bodo osredotočile predvsem na telekomunikacije ter rudarjenje zlata in bakra, zlasti na velik skupni projekt Wafi-Golpu (65 km zahodno od Laeja), ki ga financirata južnoafriška skupina Harmony in ameriška družba Newmont Corporation. Vendar pa zaradi okoljskih razlogov več projektov ovira negotovost: odločitev o izkoriščanju podvodnih nahajališč redkih zemelj ostaja v mirovanju, projekt plina Papua LNG, ki ga vodijo TotalEnergies, ExxonMobil in Santos, pa je zaradi finančnih in okoljskih stroškov še vedno predmet razprave.
Inflacija naj bi v letu 2026 ostala visoka kljub zvišanju ključne obrestne mere (5 % jeseni 2025) in manjšemu pomanjkanju goriva – kar je omogočilo povečanje deviznih rezerv in zmanjšanje zaostankov pri plačilih tujim dobaviteljem. Ta trend bo poganjala namerna depreciacija kine, ki je bila doslej precenjena, pa tudi visoki stroški energije, saj sta proizvodnja električne energije in medotoške letalske povezave močno odvisni od uvoza goriva. Vendar naj bi inflacija cen hrane ostala pod nadzorom zaradi povečane kmetijske proizvodnje (80 % prebivalstva se ukvarja s samooskrbnim kmetovanjem) in podaljšanja oprostitve DDV za 13 osnovnih živilskih izdelkov. Zato naj bi potrošnja gospodinjstev rasla z zmerno hitrostjo.
Nadaljevanje fiskalne konsolidacije, vendar državno tveganje ostaja visoko
Zmanjševanje javnofinančnega primanjkljaja naj bi se nadaljevalo tudi v letu 2026. Proračuni ministrstev za obrambo, generalnega državnega tožilca in pravosodja se bodo znatno povečali, da bi zmanjšali negotovost in preprečili spopade med rivalskimi tolpami v velikih mestih, med lokalnimi skupnostmi in rudarji ter med plemeni na podeželju. Ti ponavljajoči se in večplastni spopadi redno povzročajo desetinke smrtnih žrtev in poškodovanih ter ovirajo gospodarsko dejavnost. Povečali se bodo tudi investicijski izdatki – predvsem za ceste – in subvencije za spodbujanje kmetijskega izvoza (palmovo olje, kakav itd.), prav tako pa se bodo povečali proračuni za izobraževanje in zdravstvo (povišanja plač, cepljenjske kampanje, prispevki za šolske pristojbine). Nazadnje, kot je bilo že omenjeno, bo ohranjena oprostitev DDV za 13 osnovnih živil. Vendar pa bodo prihodki rasli hitreje kot odhodki zaradi višjih prihodkov iz rudarstva in dividend, ki jih izplačujejo javna podjetja, pa tudi zaradi davčne reforme (Zakon o odmeri davka na dohodek) in širših pooblastil, dodeljenih davčnim upravam, kar naj bi povečalo prihodke brez zvišanja stopenj davka na dohodek ali carinskih dajatev.
Pričakuje se, da se bo razmerje med dolgom in BDP še naprej zniževalo. Približno polovica dolga Papue Nove Gvineje je domačega izvora, medtem ko 53 % zunanjega dolga pod ugodnimi pogoji držijo multilateralni upniki (MDS, Svetovna banka, Azijska razvojna banka). Preostanek imajo dvostranski upniki, predvsem Avstralija in Kitajska, ter zasebni vlagatelji v višini 2 % BDP prek evroobveznice, ki zapade leta 2028. Po mnenju MDS morebitna nezmožnost odplačila obveznice ob zapadlosti in vztrajno pomanjkanje tuje valute kažejo na visoko tveganje neizpolnitve obveznosti, kljub hitri konsolidaciji javnih financ. Zamude pri zunanjih plačilih so se začele zmanjševati zaradi povečanja deviznih rezerv, k ublažitvi valutnih napetosti pa prispevajo tudi nedavna izplačila v okviru programov MDS.
Nazadnje se pričakuje, da se bo presežek tekočega računa v letu 2026 povečal, saj bo izvoz rasel hitreje kot uvoz. Presežek naj bi zadostoval za kritje primanjkljaja na finančnem računu, ki nastane zaradi odplačevanja javnega dolga in posojil, ki so jih rudarska podjetja najela za svoje poslovanje, kar bo preseglo izplačila v okviru programov MDS in neposrednih tujih naložb. Posojila prihajajo predvsem iz Avstralije, Južne Afrike, Kanade, Kitajske, ZDA, Japonske in Malezije, lahko pa pridejo tudi iz Francije, če se bo plinski projekt družbe Total Energie uresničil.
Tveganje socialne nestabilnosti in nasilja med skupnostmi
Od osamosvojitve leta 1975 je država enodomna parlamentarna demokracija. James Marape je predsednik vlade od leta 2019. Drugi mandat je osvojil na parlamentarnih volitvah leta 2022 zahvaljujoč raznoliki koaliciji neodvisnih kandidatov in mikro strank – kar je v tej državi običajna konfiguracija. Pričakuje se, da bo na položaju ostal do konca mandata leta 2027, potem ko je septembra 2024 in aprila 2025 premagal dva predloga nezaupnice. Čeprav se cenijo njegovi poskusi zmanjšanja javnega primanjkljaja in preprečevanja izbruha oboroženega spopada z bugainvilskimi separatisti – s priznanjem njihovih prizadevanj za neodvisnost otoka in prenosom deležev v bakrenem rudniku na otoško vlado –, nezadovoljstvo zaradi visokih življenjskih stroškov, brezposelnosti in slabe porazdelitve prihodkov iz rudarstva še naprej narašča.
V tem ozračju razočaranja in pomanjkanja gospodarskih priložnosti, ki je še posebej izrazito med mladimi, so spopadi med tolpami in plemeni ter napadi na ženske, obtožene čarovništva, vse pogostejši in brutalnejši, zlasti v višavju (notranjosti), kar povzroča beg družin v mestna območja. Okrepitev policijskih in vojaških sil – med katerimi je še vedno nekaj korumpiranih in včasih pretirano nasilnih pripadnikov – ne bo zadostovala za rešitev te krize ali učinkovit boj proti trgovini z orožjem, ljudmi in drogami, ki jo olajšuje otoška narava države, brez večje vključenosti lokalnih skupnosti.
Na mednarodni ravni Papua Nova Gvineja vzdržuje tesne odnose s članicami Commonwealtha, zlasti s tistimi, ki imajo veliko strokovnega znanja na področju rudarstva – Južno Afriko, Kanado in še posebej Avstralijo. Slednja ostaja njen glavni partner: je pomemben izvozni trg za rudnine, glavni donator razvojne pomoči in neposrednih tujih naložb v infrastrukturo in rudarstvo ter ključni vojaški zaveznik po sklenitvi dveh sporazumov v letih 2023 in 2025 – prvega, namenjenega boju proti trgovini z ljudmi, in drugega, namenjenega medsebojni pomoči v primeru agresije. Vojaško partnerstvo se razteza tudi na ZDA, ki so Papuo spremenile v oporišče za svojo prisotnost v Južnem Pacifiku z vzpostavitvijo desetine pomorskih baz po celotnem arhipelagu v zameno za podporo razvoju oboroženih sil in boju proti trgovini z ljudmi. Nazadnje sta dva največja trga Papue Nove Gvineje Japonska (utekočinjeni zemeljski plin in baker) ter Kitajska (utekočinjeni zemeljski plin, nikelj, les). Slednja si prizadeva okrepiti svoj vpliv, tako finančno – z delnim zapolnjevanjem vrzeli, ki jo je pustila ukinitev programov USAID, ter z naložbami in posojili – kot tudi gospodarsko – s pogajanji o dvostranskem sporazumu o prosti trgovini, čemur nasprotujeta ZDA in Avstralija.