Portugalska

Zasebna potrošnja in evropska sredstva – gonilni sili trdne rasti v letu 2026

Leta 2026 naj bi portugalsko gospodarstvo v regionalnem smislu še naprej dosegalo nadpovprečne rezultate (1,2 % v evroobmočju). Novi ekspanzivni fiskalni ukrepi, na splošno stabilna inflacija in naraščajoča zaposlenost bodo podpirali trdno zasebno potrošnjo. Zaposleno prebivalstvo se je oktobra 2025 povečalo za 3,3 %, kar je najhitrejša rast od začetka okrevanja po pandemiji, stopnja brezposelnosti pa ostaja nizka (6 %). Vendar bi lahko globalna negotovost obremenila potrošnjo, kar kaže stopnja varčevanja gospodinjstev (12 % bruto razpoložljivega dohodka v tretjem četrtletju leta 2025), ki je precej nad zgodovinskim povprečjem. Javne naložbe naj bi se znatno povečale, kar bo posledica pospešenega izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost (RRP), ki ga financira Evropska unija – glede na to, da se program kmalu izteče. Do 1. decembra 2025 je Portugalska prejela 13,8 milijarde EUR (62 % skupnega zneska RRP). Čeprav bi država v zadnjem letu programa teoretično lahko prejela več kot 8 milijard EUR (3 % BDP), bo znesek sredstev v resnici znatno nižji zaradi vztrajnih zamud pri njihovem izvajanju. Hkrati se pričakuje rast zasebnih naložb, ki jo bodo podprli izboljšani pogoji financiranja po štirih znižanjih ključnih obrestnih mer ECB od januarja 2025 ter nadaljnje znižanje davka na dobiček pravnih oseb (IRC).

Sektor storitev (77 % BDP v letu 2024) naj bi ostal dinamičen, zlasti v turizmu in z njim povezanih dejavnostih (hoteli, restavracije, trgovina na drobno). Vendar bo njegov vpliv na rast manj izrazit kot v fazi okrevanja po pandemiji. Gradbeni sektor medtem kaže znake okrevanja, zlasti na področju gradbeništva, zahvaljujoč evropskim sredstvom. Stanovanjske nepremičnine ostajajo odporne zaradi izboljšanja finančnega stanja gospodinjstev (delež neplačljivih posojil za stanovanja se je v drugem četrtletju leta 2025 znižal na 1,1 %). Vendar se bo sektor še naprej soočal s strukturnimi omejitvami, zlasti z naraščajočimi proizvodnimi stroški za nova stanovanja (+4,5 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v oktobru 2025), povezanimi s trajnim pomanjkanjem delovne sile, ki ovira začetek novih gradbenih projektov. Nazadnje so tveganja, povezana z uvedbo 15-odstotne carinske dajatve na uvoz iz Evropske unije s strani Združenih držav avgusta 2025, še posebej visoka za nekatere portugalske sektorje – zlasti za sektorje bencina, gume in vina –, ki so vse bolj odvisni od ameriškega trga.

Leta 2026 se bo inflacija še naprej upočasnjevala in se postopoma približevala cilju ECB. Pritiski ostajajo pod vplivom dinamike plač in močnega domačega povpraševanja. Poleg tega nedavna krepitev evra in nižje cene energije pomagata ublažiti uvoženo inflacijo.

Nadaljnja fiskalna konsolidacija ohranja trdno fiskalno pot

Leta 2026 bo desnosredinska vlada izvajala ekspanzivno fiskalno politiko, usmerjeno v povečanje porabe za javne storitve in pokojnine, zvišanje plač in znižanje davkov. Kljub temu bo ta politika ostala zmerna, saj ohranjanje uravnoteženega proračuna ostaja ključna prednostna naloga na političnem dnevnem redu. Proračun za leto 2026 napoveduje nov, čeprav skromen, presežek, kar pomeni četrto zaporedno leto uravnoteženih proračunov. Stopnja davka na dohodek se bo znižala v drugem do petem razredu (od devetih), davek na dobiček pa se bo znižal z 20 % na 19 % (za mala in srednja podjetja pa z 16 % na 15 % za prvih 50.000 EUR obdavčljivega dohodka). Poleg tega se bodo najnižje pokojnine povečale, minimalna plača pa bo narasla z 870 na 920 evrov na mesec (v obdobju 14 mesecev). Vlada načrtuje tudi znatno povečanje izdatkov za obrambo, kar bo omogočila aktivacija nacionalne klavzule o odstopanju, ki v naslednjih štirih letih dopušča povečanje teh izdatkov za 1,5 % BDP na leto. Nazadnje naj bi močna rast BDP v kombinaciji s splošno previdno fiskalno politiko omogočila, da bo javni dolg v letu 2026 nadaljeval svojo odločno padajočo pot, saj je na vrhuncu krize leta 2011 presegel 130 % BDP. Vendar pa se portugalsko gospodarstvo še vedno sooča z več strukturnimi slabostmi, ki bodo srednjeročno neizogibno obremenile javne finance: hitro demografsko staranje, nizka produktivnost in stanovanjska kriza, ki spodbuja odseljevanje mladih.

Zunanja bilanca države naj bi se v letu 2026 še naprej izboljševala, kar bo posledica trajnih visokih presežkov na tekočem in kapitalskem računu. Strukturni primanjkljaj v blagovni bilanci – povezan s povečanim uvozom strojev in investicijskega blaga ob trajnih naložbah – bo v veliki meri izravnal presežek v storitvah, ki ga spodbujajo prihodki iz turizma. Prenosi denarja iz portugalske diaspore bodo izravnali dividende, ki jih bodo repatriirali tuji vlagatelji, povečani evropski kapitalski transferji pa bodo okrepili presežek na kapitalskem računu.

Razdrobljenost parlamenta napoveduje politično nestabilnost

Predčasne parlamentarne volitve maja 2025, ki so jih sprožile odstopne izjave predsednika vlade Luísa Montenegra zaradi obtožb o navzkrižju interesov, so ponovno privedle do razdrobljenega parlamenta – eno leto po padcu socialistične vlade. Montenegro je bil na koncu ponovno imenovan za vodjo izvršilne veje oblasti in zdaj vodi desnosredinsko manjšinsko vlado (Demokratična zveza, koalicija PSD in CDS-PP), ki ima 91 od 230 sedežev v parlamentu. Prvič se je skrajno desničarska stranka Chega uveljavila kot glavna opozicijska sila s 60 sedeži, pred Socialistično stranko (PS, 58 sedežev). Ta porast priljubljenosti je privedel do bolj pragmatičnih odnosov med tradicionalno desnico in stranko Chega. Julija 2025 je vlada sprejela protimigracijski zakonodajni paket, katerega cilj je omejiti izdajo vizumov, poostriti pogoje za združevanje družin in odpraviti poenostavljene postopke regularizacije. Vendar je v zadnjih dveh letih stabilnost temeljila na »odgovornosti« socialistov, ki so se strinjali, da se bodo vzdržali glasovanja o proračunih za leti 2025 in 2026, s čimer so omogočili njuno sprejetje. To sodelovanje pa ostaja krhko in odvisno od okoliščin. Sedanja razdrobljenost parlamenta napoveduje obdobje negotovosti in morebitne politične nestabilnosti v prihodnjih letih.

Plačilo

Čeki se v Portugalski pogosto uporabljajo in običajna praksa je, da se plačilni načrti določijo s preddatiranimi čeki, ki so plačljivi ob predložitvi. Če na bančnem računu ni zadostnih sredstev, stroške krije banka do najvišjega zneska 150 EUR. V primeru neplačljivih čekov je posamezniku ali podjetju prepovedano prejemati ali izdajati nadaljnje čeke za obdobje največ dveh let (ali v nekaterih primerih šestih let, če je tako določeno s sodno odločbo).

Menice se v Portugalski pogosto uporabljajo za poslovne transakcije. Da so veljavne, morajo biti opremljene z kolkom, katerega stopnja se določi vsako leto v državnem proračunu. Menica se na splošno šteje za neodvisno od pogodbe, na katero se nanaša.

Čeki, menice in zadolžnice upnikom zagotavljajo učinkovita jamstva proti neizpolnjevanju obveznosti, saj so pravno izvršljivi instrumenti, ki imetnikom dolgov dajejo pravico do sprožitve »izvršilnega postopka«. V okviru tega postopka lahko upniki zaprosijo sodišče za izdajo izvršilnega naloga in o tem obvestijo dolžnika. Če dolžniki še vedno ne poravnajo svojih dolgov, lahko upniki zahtevajo, da sodni izvršitelj izda nalog za rubež premoženja dolžnikov.

Elektronska nakazila prek omrežja SWIFT so med portugalskimi podjetji široko razširjena in predstavljajo hiter, zanesljiv ter ekonomičen način plačila. Če kupec ne opravi nakazila, je pravno sredstvo sprožitev rednega ali skrajšanega postopka, ki temelji zgolj na neplačanem računu.

V primeru zamude pri plačilu upniki niso dolžni izdati obvestila o protestu, preden vložijo tožbo na sodišče, vendar se takšno obvestilo lahko uporabi za obveščanje javnosti o zadevi in s tem za izvajanje pritiska na dolžnike, da izpolnijo svoje obveznosti, čeprav z zamudo.

Izterjava dolgov

Prijateljska faza

Prijateljsko izterjavo se začne s pošiljanjem štirih pozivov dolžniku k plačilu glavnice. Zahtevati je mogoče obresti na glavnico, vendar jih je na Portugalskem običajno težko izterjati. Kasnejši dogovori o plačilu med upniki in dolžniki lahko vključujejo jamstva, ki zagotavljajo, da bodo plačila izvedena v skladu z dogovorom.

Obrestne mere določa Ministrstvo za finance. Obrestne mere se objavijo v uradnem listu Diário da República v prvih dveh tednih januarja in julija vsako leto ter veljajo naslednjih šest mesecev. Te obrestne mere se uporabljajo po privzetku, razen če se stranke v poslovnem sporazumu niso dogovorile drugače.

Pravni postopki

Pospešeni postopek

Postopek za izdajo plačilnega naloga (Injunção), ki se uporablja za nesporne trgovinske terjatve, je bil uveden marca 2003. Te postopke, ne glede na znesek, obravnava sodišče, v katerega pristojnosti je obveznost izterljiva, ali sodišče, v katerega pristojnosti ima dolžnik stalno prebivališče. Od septembra 2005 se ti nalogi za plačilo lahko vročajo tudi v elektronski obliki.

Nacionalni urad za naloge za plačilo (Balcão Nacional de Injunções, BNI) ima po vsej državi izključno pristojnost za elektronsko obdelavo postopkov nalogov za plačilo.

Redni postopki

V primerih spornih terjatev lahko upniki sprožijo formalni, a dražji ugotovitveni postopek (acção declarativa), da pridobijo sodbo, ki potrjuje njihovo pravico do plačila. Ko je tožba vložena pri sodišču in je dolžnik obveščen, se lahko v 30 dneh vloži odgovor na tožbo. Če se dolžnik ne odzove, je sodišče upravičeno izdati zamudno sodbo. Če sodnik odloči v korist upnika, lahko sodišče na zahtevo tožeče stranke odredi plačilo odškodnine. Nato mora ta sprožiti »izvršilni postopek« (acção executiva) za izvršitev sodne odločbe.

V skladu z revidiranim Zakonom o civilnem postopku se vsaka izvirna listina, overjena z zasebnim pečatom (tj. vsak pisni dokument, izdan dobavitelju), v kateri kupec nedvoumno prizna svoj dolg, šteje za sporazum, ki je izvršljiv po zakonu. Od leta 2013, ko je bila izvedena zadnja revizija civilnega postopkovnega zakonika, se pisni in podpisani plačilni načrti lahko uporabijo za začetek izvršilnega postopka le, če jih je potrdil notar.

V okviru nedavne reorganizacije portugalskih sodišč, ki poteka od leta 2014, je bilo ustanovljenih več sodišč, specializiranih za gospodarske zadeve. Število sodišč prve stopnje se je zmanjšalo na 23 (v vsakem okrožnem središču), medtem ko je zdaj 21 specializiranih sodišč (Secções de Competência Especializada) za gospodarske zadeve (secção de Comércio). Ta sodišča se ukvarjajo zlasti s stečaji in zadevami gospodarskih družb. V istem obdobju je bilo ustanovljenih tudi 16 oddelkov, specializiranih za izvršilne postopke (Secções Especializadas).

Pravni postopki na Portugalskem lahko trajajo več let, odvisno od zapletenosti zadeve. Izvršilni postopki so lahko hitrejši, odvisno od obstoja premoženja.

0

Izvršba sodne odločbe

Ko so izčrpane vse pritožbene poti, sodba običajno postane pravnomočna in se lahko izvrši. Če dolžnik ne izpolni sodbe, lahko upnik pred sodiščem zahteva izvršilne ukrepe – bodisi z nalogom za rubež premoženja bodisi z nalogom za izterjavo dolgov od tretje osebe, ki je dolžna dolžniku (nalog za rubež pri tretji osebi).

Za tuje sodne odločbe, izdane v drugih državah EU, veljajo posebni izvršilni mehanizmi, kot sta evropski izvršilni nalog (ki se lahko uporabi, če je terjatev nesporna) ali evropski postopek za manjše terjatve. Države zunaj EU, v katerih so bile izdane sodne odločbe, morajo biti pogodbenice dvostranskega ali večstranskega sporazuma s Portugalsko o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb.

Stečajni postopki

Izvensodni postopek

1. julija 2017 je začel veljati poseben izvensodni upravni postopek (Regime Extra Juditial de Recuperação de Empresas, RERE). Ta postopek za prestrukturiranje dolgov podjetij izvajajo specializirani mediatorji. Zasnovan je bil tako, da upnikom in dolžnikom omogoča doseganje kompromisa na zaupen in sporazumen način.

Postopki prestrukturiranja

Reforme, izvedene leta 2012, so vključevale uvedbo posebnega postopka reševanja (Processo Especial de Revitalização, PER). Cilj tega novega postopka je zagotoviti izterjavo dolgov od dolžnikov, ki so v »težkem gospodarskem položaju«, brez začetka stečajnega postopka. Vodstvo je dolžno zaprositi začasnega sodnega upravitelja za dovoljenje za izvedbo »posebno pomembnih dejanj«. Med tem postopkom upravitelj pripravi načrt sanacije, ki ga morajo odobriti upniki in sodnik.

Stečaj

Portugalska zakonodaja o insolventnosti predvideva tudi postopke insolventnosti (Processo de Insolvência). Glavni cilj teh postopkov je zagotoviti plačilo upnikom podjetja z izvedbo stečajnega načrta. Stečajni načrti se lahko oblikujejo tako, da se podjetje prestrukturira in lahko nadaljuje z delovanjem. Če se to izkaže za neizvedljivo, se stečajna masa likvidira, pri čemer se iztržek razdeli med upnike.

Zadnja posodobitev: december 2025