Mali
Guinea-Bissau, Republic of
Senegal
Nigerija
Danska
Evropa
Indija
KitajskaUpočasnitev rasti v razvitih gospodarstvih
Čeprav bo rast še vedno močna, se bo v letih 2025 in 2026 nekoliko upočasnila. Počasnejša rast v razvitih evropskih gospodarstvih bo namreč negativno vplivala na turizem (20 % BDP v letu 2024) in nakazila izseljencev (približno 20 %). Poleg tega vlada v letu 2025 načrtuje spremembo zakona o Gambijski agenciji za naložbe (tako domače kot tuje) in spodbujanje izvoza, s katero bo omejila davčne spodbude in ukinila izdajanje posebnih investicijskih certifikatov podjetjem z nezadostnimi poslovnimi rezultati. Ta reforma bo zavrla zasebne naložbe. Po drugi strani pa so do konca leta 2025 načrtovane reforme za spodbujanje ustanavljanja podjetij, kot je zemljiška politika, usmerjena v zagotavljanje in olajševanje dostopa do zemljišč in financiranja.
Pred predsedniškimi volitvami leta 2026 se pričakuje upočasnitev javnih naložb v korist socialnih izdatkov. Vendar pa vlada v okviru svojega Nacionalnega razvojnega načrta (RF-NDP) za obdobje 2023–2027 načrtuje naložbe v kmetijstvo, promet, energetiko in človeški kapital. Financiranje infrastrukture s strani mednarodnih partnerjev ostaja ključnega pomena, čeprav imajo vlogo tudi neposredne tuje naložbe in vladne naložbe – včasih v partnerstvu z zasebnim sektorjem. V začetku leta 2025 je bil odprt visokonapetostni daljnovod, ki so ga sofinancirali Svetovna banka, Evropska unija in Evropska investicijska banka (EIB). Rast bo podprl tudi kmetijski sektor zaradi nižjih cen proizvodnih vložkov, zlasti gnojil in semena. To naj bi spodbudilo potrošnjo gospodinjstev, saj je kmetijstvo leta 2023 predstavljalo 29 % celotne zaposlenosti. Nazadnje je Kitajska junija 2025 napovedala popolno odpravo carin na uvoz iz 53 afriških držav. Kitajska je bila leta 2024 najpomembnejša izvozna destinacija Gambije, saj je predstavljala 36,3 % celotnega izvoza. Neposredni vpliv trgovinske vojne in predvidenega izteka veljavnosti Zakona o rasti in priložnostih za Afriko (AGOA) septembra 2025 bo po pričakovanjih minimalen, saj je izvoz v ZDA prej predstavljal le 0,3 % celotnega izvoza.
Od leta 2024 se opazuje umirjanje inflacije zaradi vztrajne restriktivne denarne politike – ključna obrestna mera se od decembra 2023 ohranja na ravni 17 % – ter znižanja cen nafte in hrane. V letih 2025 in 2026 naj bi se inflacija postopoma približevala ciljni stopnji centralne banke, ki znaša 5 %. Glede na svetovno negotovost bo centralna banka verjetno začela zniževati obrestne mere šele leta 2026. Umerjanje inflacije in prihajajoče monetarno sproščanje bosta spodbudila zasebno potrošnjo in naložbe.
Fiskalno konsolidacijo ogrožajo predvolilni izdatki
Vlada namerava nadaljevati s prizadevanji za fiskalno konsolidacijo, pri čemer se bo do leta 2027 opirala na razširjeni kreditni instrument (ECF) Mednarodnega denarnega sklada v višini 100 milijonov USD. Pričakuje se, da se bo razmerje med davčnimi prihodki in BDP v letih 2025–2026 rahlo povečalo, kar bodo podprle višje tarife za elektriko in vodo, saj se subvencije postopno ukinjajo. Nedavčne prihodke bo povečalo naslednje izplačilo v okviru programa recikliranja sredstev Africa50 v zvezi z mostom Senegambia, ki znaša 1,8 % BDP. Program omogoča zasebnim vlagateljem, da za plačilo upravljajo infrastrukturo v določenem časovnem obdobju. Poleg tega vlada načrtuje, da bo leta 2026 prodala do 60 % svojega deleža v podjetju Gambia Telecommunications Company (Gamtel). Kljub temu naj bi se proračunski primanjkljaj povečal, zlasti leta 2026. MDS je ugotovil počasen napredek pri fiskalni konsolidaciji, predvsem zaradi nadaljnjih izvenproračunskih transferjev za podporo podjetju National Water and Electricity Company (NAWEC), ki se sooča s težavami. Vendar naj bi se finančno stanje podjetja NAWEC izboljšalo po tem, ko mu ne bo podaljšana pogodba s podjetjem Karpowership, do katerega je podjetje nabralo znatne zaostanke pri plačilih. Razmerje med odhodki in BDP se bo v letu 2025 povečalo, kar bo posledica načrtovanih povečanj plač v javnem sektorju, višjih plačil za servisiranje zunanjega dolga (pri čemer servisiranje dolga predstavlja 23 % državnega proračuna) ter povečanih izdatkov za infrastrukturo pred volitvami leta 2026. Padajoča priljubljenost predsednika Adame Barrowa bo verjetno spodbudila večje socialne izdatke in transferje ranljivim skupnostim. Kljub tem pritiskom naj bi se program ECF nadaljeval do predvidenega zaključka januarja 2027, izplačila pa se bodo nadaljevala, čeprav bodo med volilnim obdobjem morda začasno prekinjena. Javni dolg, ki je večinoma zunanji in ga sestavljajo ugodna in polugodna posojila od multilateralnih in bilateralnih upnikov, naj bi se v letih 2025 in 2026 še naprej zmanjševal, saj se odplačila nadaljujejo. MDS opisuje gambijski dolg kot vzdržen, vendar meni, da bo tveganje za dolgovno stisko ostalo visoko.
Kar zadeva zunanje račune, se pričakuje, da se bo primanjkljaj tekočega računa, ki je zaradi velikega trgovinskega neravnovesja strukturno negativen, v letih 2025 in 2026 zmanjšal. Izboljšanje bo posledica nižjih uvoznih cen nafte in živilskih proizvodov ter povečanih izvoznih prihodkov, zlasti iz prodaje arašidov v Senegal. Zmanjšanje prihodkov iz turizma in prilivov nakazil bo nadomestilo večje izplačilo sredstev s strani MDS. Primanjkljaj na tekočem računu se bo financiral s projektnimi donacijami, neposrednimi tujimi naložbami (FDI) in, v manjšem obsegu, s koncesijskimi posojili. Devizne rezerve pokrivajo pet mesecev uvoza.
Napeto politično ozračje z možnostjo tretjega predsedniškega mandata
Predsednik Adama Barrow, ki je bil leta 2021 ponovno izvoljen za drugi petletni mandat, je večkrat namigoval, da bo decembra 2026 morda kandidiral za tretji mandat. Takšen korak mu omogoča dejstvo, da je blokiral ustavno reformo, katere cilj je omejiti število predsedniških mandatov. Njegova stranka, Nacionalna ljudska stranka (NPP), je na parlamentarnih volitvah aprila 2022 osvojila tesno relativno večino in s podporo dveh manjših strank ima majhno absolutno večino. Vendar pa ustavne spremembe zahtevajo 75-odstotno večino v Nacionalni skupščini, preden se o njih glasuje na referendumu. V tem kontekstu se lahko pred volitvami okrepijo protesti in javne demonstracije, ki jih vodi opozicija, kar bo še dodatno okrepilo nedavne mobilizacije proti korupciji. Kljub temu, da mu ni uspelo izpolniti ključnih predvolilnih obljub – zlasti glede političnih in ustavnih reform, namenjenih krepitvi demokracije – ter ob vztrajno omejenih gospodarskih priložnostih se zdi, da je Barrow v ugodnem položaju, saj se opira na zavezništva z manjšimi političnimi strankami. Medtem reforma varnostnega sektorja napreduje počasi, kar zavira umik misije ECOWAS v Gambiji (ECOMIG), ki je bila razporejena leta 2017 po tem, ko se je nekdanji predsednik Yahya Jammeh odklonil odstopiti. Nadaljnja prisotnost ECOMIG ostaja vir nezadovoljstva za nekatere dele prebivalstva.
Gambija ohranja tesne vezi s Senegalom, s katerim ima sklenjen sporazum o sodelovanju na področju trgovine in tranzita. Ohranja tudi močne odnose z Malijem – pomembnim trgovinskim partnerjem – kljub umiku Malija iz ECOWAS-a, pa tudi z Gvinejo-Bissau in Slonokoščeno obalo. Gambija ostaja blizu državam Zaliva, ki zagotavljajo pomembno podporo pri financiranju infrastrukture. Nazadnje država še naprej uživa dobre odnose tako s Kitajsko kot z Indijo: Kitajska vlaga v lokalno ribiško industrijo, Indija pa uvaža indijske orehe in dobavlja riž.