Romunija

Znatno upočasnitev gospodarske rasti ob naraščajoči inflaciji

Romunsko gospodarstvo trenutno doživlja izrazito upočasnitev, kar dokazuje rast BDP v drugem četrtletju, ki je znašala le 0,3 % v primerjavi z enakim obdobjem lani, kar je na meji stagnacije. To upočasnitev v glavnem povzroča zmanjšana zasebna potrošnja, ki se je izkazala kot glavna ovira za splošno gospodarsko aktivnost. To težavo še poslabšujejo zunanji dejavniki, vključno z počasno rastjo pri glavnih trgovinskih partnerjih in vztrajno visokim proračunskim primanjkljajem, ki je povzročil povečanje uvoza, s čimer se je še poslabšal negativen vpliv neto izvoza na BDP. V prihodnosti se bo Romunija soočala z dodatnimi ovirami zaradi tekočega programa proračunske varčevalne politike, katerega cilj je stabilizacija javnih financ. Nedavno povišanje stopnje DDV, s katerim se je standardna stopnja povečala z 19 % na 21 %, ter zožitev obsega blaga, za katero velja znižana stopnja, se že odražata v višjih cenah, kar bo verjetno še dodatno zmanjšalo kupno moč gospodinjstev in zaviralo agregatno povpraševanje. To bi lahko še poglobilo upad zasebne potrošnje in ustvarilo zahtevno okolje za oživitev gospodarstva v bližnji prihodnosti.

Obstajajo področja potencialne podpore, zlasti v obliki naložb, ki jih spodbujajo sredstva EU. Ker bo leto 2026 zadnje leto za izplačila v okviru sedanjih programov, bo Romunija v prihodnjem letu prejela do 17 milijard EUR, od katerih bo velik del namenjen ključnim infrastrukturnim projektom, kot so dekarbonizacija industrije, uvajanje obnovljivih virov energije ter digitalizacija javne uprave in javnih storitev. Ta priliv sredstev bi lahko spodbudil oživitev naložbene dejavnosti in tako deloval kot protiutež slabšajoči se potrošnji. Kljub temu pa ta porast naložb, čeprav koristen, verjetno ne bo v celoti izravnal upada potrošnje gospodinjstev, kar kaže na šibko splošno pot rasti.

Potek inflacije v Romuniji se je izrazito preusmeril iz faze stabilnih, a visokih stopenj v fazo strmega pospeška, pri čemer je indeks cen življenjskih potrebščin (CPI) avgusta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta poskočil na 9,9 %, kar je v glavnem posledica odprave zamrznitve cen energije in zvišanja standardnih stopenj DDV. Gledajoč v prihodnost, potek inflacije visi na obsegu dodatnih ukrepov fiskalne konsolidacije; če ne bo prišlo do nadaljnjih sprememb DDV, naj bi se bazni učinki teh davčnih sprememb izgubili, kar bo utrlo pot za vrnitev stopnje inflacije na okoli 4 % do avgusta 2026. Po drugi strani bo tudi sam varčevalni paket vir deflacijskega pritiska. Predvideno zamrznitev povečanj plač v javnem sektorju in pokojnin bo zaviralo rast nominalnih plač. Tudi znatno zmanjšanje fiskalnih izdatkov naj bi zmanjšalo agregatno povpraševanje, kar bo še okrepilo pritisk na zniževanje cen. V tem kontekstu se je Romunska nacionalna banka (NBR) odločila, da se bo vzdržala monetarne sprostitve, za razliko od mnogih centralnih bank v regiji. Politični nemiri na začetku leta 2025 so prav tako izvajali pritisk na romunski lei. Da bi ohranila vezavo, se je NBR morala vzdržati kakršnih koli znižanj obrestnih mer. Čeprav se je politična nestabilnost že razblinila, NBR še vedno ohranja restriktivno monetarno politiko, da bi omejila morebitne dodatne inflacijske pritiske.

Varčevalni ukrepi za omejitev dvojnega primanjkljaja

Fiskalno politiko Romunije v letu 2025 je zaznamoval prehod k varčevalnim ukrepom, ki so ga spodbudili tako makroekonomski kot institucionalni pritiski. Po tem, ko je leto 2024 zaključila z največjim fiskalnim primanjkljajem v Evropski uniji, je vlada po majskih predsedniških volitvah sprožila program konsolidacije. Poleg zaskrbljenosti glede fiskalne vzdržnosti je bil ta korak motiviran tudi z nevarnostjo izgube bonitetne ocene investicijske stopnje (trenutno BBB- po agenciji Fitch), kar bi znatno povečalo stroške zadolževanja (ki so že visoki v primerjavi z drugimi državami v regiji), ter v manjši meri tudi s tekočim postopkom v zvezi s prekomernim primanjkljajem, ki ga je sprožila Evropska komisija. Pot prilagajanja je postopna: po navedbah vlade naj bi se primanjkljaj v letu 2025 zmanjšal za 0,61 odstotne točke BDP, predvsem z višjim DDV in trošarinami. V letu 2026 se pričakuje bolj obsežna korekcija z načrtovanim zmanjšanjem za približno 3 odstotne točke BDP, ki jo bodo podprli višji davki na dividende (z 10 % na 16 %), višji prispevki za zdravstveno zavarovanje ter zamrznitev plač in pokojnin v javnem sektorju. Čeprav je program politično nepriljubljen, se bo verjetno nadaljeval, saj ima vlada na voljo široko manevrsko prosto za sprejemanje odločitev pred naslednjim volilnim ciklom konec leta 2028.

Prekomerno ekspanzivna fiskalna politika Romunije je povečala makroekonomska neravnovesja in znatno povečala primanjkljaj na tekočem računu. Porast domačega povpraševanja, ki ga spodbujajo ekspanzivni fiskalni ukrepi, se je odrazil v večjem uvozu blaga in posledično okrepil dinamiko dvojnega primanjkljaja. V prihodnje naj bi načrtovana fiskalna konsolidacija te pritiske omejila z zmernejšim domačim povpraševanjem in izboljšanjem zunanjih bilanc. Vendar pa izvoz države sooča z geopolitičnimi ovirami: trenutne globalne trgovinske napetosti bodo verjetno posredno zavrle rast romunskega izvoza prek Nemčije – njenega ključnega trgovinskega partnerja in največjega izvoznika EU v ZDA –, kljub temu da je neposredna izpostavljenost Romunije ameriškemu trgu zanemarljiva (približno 2 % celotnega izvoza). Bolj pozitiven razvoj je opazen pri izvozu storitev, zlasti pri storitvah cestnega prevoza, ki so se po vstopu Romunije v schengensko območje na začetku leta 2025 ponovno okrepile.

Politično ozračje v Romuniji po volitvah

Obdobje od konca leta 2024 do prve polovice leta 2025 je zaznamovala izjemna nestabilnost na romunskem političnem prizorišču. Nemiri so se začeli z izključitvijo skrajno desničarskega kandidata C?lina Georgescuja iz drugega kroga predsedniških volitev decembra 2024, odločitev, ki je pripeljala do ponovnega izvedenja celotnega volilnega procesa maja 2025. Politična nestabilnost se je zaostrila dan po prvem krogu glasovanja, ko je dosedanji predsednik vlade Marcel Ciolacu napovedal svoj odstop. Ciolacu je kot razlog navedel razočarljiv rezultat kandidata vladne koalicije, Crina Antonescua, ki je zastopal zavezništvo med levosredinsko Socialdemokratsko stranko (PSD) in desnosredinsko Nacionalno liberalno stranko (PNL) ter se ni uvrstil v drugi krog. V drugem krogu predsedniških volitev je odločilno zmagal Nicu?or Dan, neodvisni in sredinsko-liberalni župan Bukarešte. Dan, ki je kandidiral kot zmerni zunanji kandidat, je uspešno izkoristil splošno nezadovoljstvo javnosti s tradicionalnim političnim establishmentom v Romuniji. Njegova kampanja je našla odmev pri volivcih, ki so si želeli pragmatično vodenje države in odmik od zakoreninjenega strankarskega delovanja. Kljub slabemu rezultatu koalicije na predsedniških volitvah je ta ohranila nadzor nad vlado po parlamentarni glasovanju o zaupanju v novo vlado, ki jo vodi Ilie Bolojan, vodja PNL. Vlada je bila sestavljena v okviru široke koalicije, ki jo sestavljajo štiri stranke: PNL, PSD, liberalna Zveza za rešitev Romunije (USR) in Demokratična zveza Madžarov v Romuniji (UDMR), ki zagovarja interese madžarske manjšine. Koalicijski sporazum predvideva rotacijo na položaju predsednika vlade, pri čemer naj bi se vodstvo aprila 2027 preneslo na predstavnika PSD.

Glavna opozicijska sila ostaja nacionalno-konzervativna in evroskeptična Zveza za unijo Romunov (AUR) pod vodstvom Georgea Simiona, nekdanjega opozicijskega kandidata na predsedniških volitvah. Naraščajoči vpliv AUR poudarja polarizirano naravo romunskega političnega okolja in nakazuje morebitne izzive za vladajočo koalicijo. Gledajoč v prihodnost se nova vlada sooča z velikimi političnimi izzivi, zlasti z uvedbo nepriljubljenih fiskalnih reform, namenjenih zmanjšanju rekordno visokega proračunskega primanjkljaja Romunije in hkratnemu zmanjšanju njihovega vpliva na gospodinjstva z nizkimi dohodki. Ti varčevalni ukrepi bodo po pričakovanjih glavni vir notranjih trenj znotraj koalicije; preizkusili bodo njeno kohezijo in sposobnost izpolnjevanja obljub glede vodenja države ob naraščajočem gospodarskem in socialnem pritisku.

Plačilo

Bančna nakazila postajajo najpogostejši način plačila v Romuniji. Glavne romunske banke so zdaj povezane z elektronskim omrežjem SWIFT, ki omogoča poceni, prilagodljivo in hitro obdelavo domačih in mednarodnih plačil.

Poslovneži se pogosto odločajo za uporabo čekov kot načina plačila za vrednost kupljenega in prejetega blaga ter storitev. Čeprav se čeki štejejo za varen način plačila, jih lahko prejemnik predloži le banki in izplača navedeni znesek.

Medtem ko se menice večinoma uporabljajo kot sredstvo za jamstvo za poslovne dolgove poslovnežev, se v praksi pogosto uporabljajo kot način plačila. V romunski zakonodaji menice predstavljajo kreditni instrument na podlagi zasebnega podpisa, ki ga ustvari izdajatelj kot dolžnik, s katerim se izdajatelj zaveže, da bo na določen datum ali ob predložitvi drugemu upravičencu, ki nastopa v vlogi upnika, plačal določen znesek denarja.

Tako čeki kot menice postanejo izvršljivi naslovi, ko jih podpišeta obe stranki. Če se zaradi pomanjkanja denarja ne unovčijo, se proti dolžniku lahko sproži postopek prisilne izvršbe.

Izterjava dolgov

Faza sporazumnega reševanja

Sodni postopki

POSPEŠENI POSTOPKI

Povabilo k plačilu (čl. 1013–1024 NCPC)

Ta postopek se uporablja za določene likvidne in upravičene dolgove v vrednosti nad 10.001 RON, ki izhajajo iz civilne pogodbe. To vključuje pogodbe, sklenjene med strokovnjakom in naročnikom, z izjemo dolgov, vpisanih v poročilo o stanju v okviru postopka insolventnosti. Dolžnik bo pozvan, da plača zapadli znesek v 15 dneh od prejema poziva. Odredba je izvršljiva, tudi če je zoper njo vložen zahtevek za razveljavitev. Kljub temu lahko dolžnik v skladu s splošnim pravom vloži pritožbo zoper izvršbo.

Povabilo za plačilo manjših zneskov

Ta postopek je bil zasnovan kot alternativa postopkom po splošnem pravu in postopku na podlagi odredbe. Njegov cilj je omogočiti hitro rešitev premoženjskih sporov, kadar vrednost ne presega 10.000 RON in se ne nanaša na zadeve, ki so po zakonu izvzete. Postopek vključuje uporabo standardnih obrazcev, ki jih odobri minister za pravosodje. Ti vključujejo obrazec za vlogo, obrazec za dopolnitev in/ali popravek obrazca za vlogo ter obrazec za odgovor. Romunska zakonodaja izrecno določa, da se kot dokazi lahko predložijo le dokumenti.

Zoper sodno odločbo je mogoče v skladu s splošnim pravom vložiti pritožbo v roku 30 dni, razen v primeru zahtevkov v zvezi z dolgovi v najvišjem znesku 2.000 RON. V odstopanju od splošnega prava pa vložitev pritožbe ne ustavi izvršilnega postopka.

REDNI POSTOPKI

Postopek po splošnem pravu

Sodnik odredi vročitev zahtevka dolžniku, ki mora v 25 dneh od vložitve zahtevka predložiti odgovor na tožbo. Upnik je dolžan v 10 dneh predložiti odgovor, dolžnik pa mora ta odgovor potrditi. V treh dneh od datuma odgovora na odgovor na tožbo sodišče določi datum prve obravnave, na katero bosta obe stranki vabljeni v največ 60 dneh. Ta postopek je nekoliko daljši, saj se upoštevajo dodatni dokazi, kot so računovodska izvedenska mnenja, navzkrižno zasliševanje vpletenih strank in pričevanja prič. Po teh razpravah sodišče izda pravno odločbo. Pritožbe se lahko vložijo pri višjem sodišču v roku 30 dni od izdaje odločbe. Izredna pravna sredstva so pritožba, zahteva za razveljavitev in revizija.

0

Izvršba sodne odločbe

Izvršilni postopek predpostavlja obstoj veljavnega in pravno izdane izvršilne listine. Za to je potrebno, da dolžnik ne izpolni svojih obveznosti, da upravičen upnik vloži zahtevo za izvršilni postopek pri sodnem izvršitelju ter da so izpolnjeni pogoji v okviru izvršilnega postopka. Izvršilni postopek se začne na zahtevo upnika na različne načine, na primer z zasegom in prodajo premičnin ali nepremičnin.

Za sodbe, izdane v državah EU, so upniku na voljo posebni izvršilni mehanizmi. Ti vključujejo plačilne naloge EU in evropski izvršilni nalog. Sodbe, izdane v državah, ki niso članice EU, se običajno priznajo in izvršijo, če je država izdajateljica pogodbenica dvostranskega ali večstranskega sporazuma z Romunijo. Če to ne velja, sledi postopek za pridobitev izvršilnega naslova pred domačimi sodišči, kot je določeno v romunskem mednarodnem zasebnem pravu.

Stečajni postopki

IZVENSODNI POSTOPKI

V skladu z zakonom o insolventnosti iz leta 2014 »concordat preventiv« predstavlja sporazum z upniki, v katerem dolžnik predlaga načrt sanacije podjetja, ki vključuje načrt odplačevanja terjatev upnikov. S podpisom tega sporazuma upniki potrdijo svojo podporo pri pomoči dolžniku pri premagovanju njegovih finančnih težav. Postopek vodi posebni upravitelj, ki pripravi ponudbo za upnike. To mora odobriti vsaj 75 % upnikov v roku 60 dni od dneva, ko jo prejmejo. Prav tako jo mora odobriti stečajni sodnik.

STEČAJNI POSTOPKI

To je predhodni postopek, ki mu lahko sledi postopek reorganizacije ali stečajni postopek.

POSTOPEK REORGANIZACIJE

Sodni postopek reorganizacije zahteva pripravo, odobritev in izvedbo reorganizacijskega načrta, katerega cilj je, da dolžnik uspešno ponovno vzpostavi svojo dejavnost in odplača dolgove v skladu z dogovorjenim plačilnim načrtom.

Načrt lahko predvideva finančno ali operativno prestrukturiranje dejavnosti dolžnika, prestrukturiranje družbe s spremembo strukture osnovnega kapitala ali prodajo premoženja. Načrt reorganizacije mora odobriti skupščina upnikov. V tem obdobju dolžnika zastopa posebni upravitelj.

STEČAJNI POSTOPKI

Če sporazum o reorganizaciji ni dosežen, se za dolžnika začne stečajni postopek. Namen stečajnega postopka je likvidacija premoženja dolžnika za poplačilo terjatev upnikov. Med tem postopkom dolžnika zastopa sodni likvidator. Ta bo izvedel likvidacijo vseh sredstev dolžnika, pridobljena sredstva pa bodo razdeljena med upnike na podlagi prednostnega vrstnega reda, kot je dokumentiran v končni konsolidirani tabeli dolgov.

Zadnja posodobitev: november 2025