Saudska Arabija

Dva gonilnika rasti v letu 2026 za naftni in ne-naftni sektor

V letu 2026 naj bi se gospodarske obete Savdske Arabije zmerno izboljšale, čeprav nekoliko počasneje, kot je bilo prvotno predvideno, zaradi povečanih regionalnih geopolitičnih napetosti po vojni, v katero je vpleten Iran. Gospodarsko rast naj bi poganjala kombinacija okrevanja proizvodnje ogljikovodikov, dejavnosti zunaj naftnega sektorja (55 % BDP) ter trajnih javnih naložb in nenehnega napredka v okviru Vizije 2030. Na področju nafte naj bi postopno sproščanje omejitev OPEC+ in znatne zmogljivosti Saudove Arabije podprli višjo proizvodnjo. Pristojne oblasti si prizadevajo ohraniti svoj tržni delež in hkrati zadovoljiti naraščajoče domače povpraševanje. Hkrati pa tekoče naložbe družbe Aramco v sektorju pridobivanja krepijo proizvodne zmogljivosti, tudi na področju zemeljskega plina. Posledično naj bi saudska proizvodnja nafte po 5,5-odstotnem povečanju v letu 2025 v letu 2026 zrasla za približno 6 %. Medtem bodo verjetno ključni motorji rasti ostali ne-naftni sektorji, zlasti gradbeništvo, turizem, logistika in zabavna industrija, ki bodo imeli koristi od velikih infrastrukturnih projektov in vladnih naložb. Vendar pa lahko povečana negotovost in varnostne skrbi v regiji nekoliko obremenijo razpoloženje vlagateljev in trgovinske tokove.

Inflacija naj bi ostala relativno zmerna, čeprav bo zaradi naraščajočih regionalnih napetosti in motenj na ključnih trgovskih poteh nekoliko višja od prejšnjih ocen. Cene energije in komunalnih storitev podpirajo subvencijski programi, stroški stanovanj pa se zmerno omejujejo z obsežnimi programi javnega stanovanjskega gradbeništva, ukrepi na strani ponudbe in drugimi pobudami, kot je zamrznitev najemnin v Riadu. Vendar pa lahko močno domače povpraševanje skupaj z višjimi logističnimi in uvoznimi stroški, deloma povezanimi s povečano negotovostjo v regionalnih pomorskih koridorjih, v teku leta ustvarja pritisk na zvišanje cen. Denarna politika se bo še naprej usmerjala po ukrepih ameriške centralne banke (Fed) v skladu s fiksno vezavo menjalnega tečaja na ameriški dolar. Če bi višje cene nafte, ki jih povzročajo regionalni konflikti, odložile monetarno sproščanje s strani ameriške centralne banke, bi imela centralna banka Savdske Arabije zaradi režima vezave valute omejen manevrski prostor za znižanje svoje obrestne mere. To bi lahko ohranilo visoke stroške financiranja za podjetja, kar bi lahko zaviralo naložbe in zmanjšalo dobičkonosnost podjetij.

Fiskalno stanje pod zmernim pritiskom, primanjkljaj tekočega računa se povečuje

Pričakuje se, da bo fiskalno stanje v letu 2026 ostalo pod pritiskom, kar odraža nadaljnje naložbene izdatke v okviru Vizije 2030 in relativno previdne predpostavke glede prihodkov. Kljub višji proizvodnji nafte in stabilnim prihodkom iz ne-naftnih virov bodo proračunska salda verjetno ostala v primanjkljaju, predvsem zaradi trajnih infrastrukturnih izdatkov in naraščajočih tekočih odhodkov. Čeprav bi višje cene nafte lahko podprle proračunske prihodke, lahko povečane regionalne napetosti povečajo tudi nestabilnost na energetskih trgih in ustvarijo tveganja za tokov trgovanja z nafto, kar bi omejilo državne prihodke iz energetike. Tekoči odhodki ostajajo visoki, čeprav se pričakuje nekoliko zmernejše kapitalske izdatke, saj se veliki projekti približujejo zaključku.

Zunanje ravnovesje Kraljevine naj bi v letu 2026 ostalo v zmernem primanjkljaju, kar odraža upad prihodkov od nafte v razmerju do BDP ter močno povpraševanje po uvozu, povezano z obsežnimi investicijskimi projekti. Čeprav naj bi se prihodki od izvoza nafte (približno 70 % skupnih izvoznih prihodkov) v nominalnem smislu zmerno povečali, naj bi se njihov prispevek k skupnim izvoznim prihodkom in gospodarski proizvodnji še naprej zmanjševal. Pričakuje se, da se bo izvoz, ki ni povezan z nafto, še naprej povečeval, podprt z razširitvijo proizvodnih zmogljivosti, večjim ponovnim izvozom in izboljšano logistično infrastrukturo. Vendar pa njihov delež ostaja nezadosten, da bi izravnal strukturni upad prevlade izvoza ogljikovodikov. Hkrati bo uvoz verjetno ostal visok, predvsem zaradi nakupov investicijskega blaga in naraščajočega potrošniškega povpraševanja, povezanega z gospodarsko diverzifikacijo. Trenutne motnje v ladijskem prometu skozi Hormuzsko ožino lahko ogrožajo trgovinske tokove nafte in petrokemikalij ter povečajo stroške prevoza in zavarovanja, kar bi kljub višjim cenam energije lahko omejilo izvozne prihodke.

Vztrajna regionalna tveganja in varnostni izzivi

Izbruh vojne, v katero je vpleten Iran, je znatno povečal geopolitično negotovost v regiji in povečuje tveganje za širše, globlje in daljše obdobje regionalne nestabilnosti. Varnostne razmere ob južni meji z Jemnom ostajajo nestabilne kljub nedavnim prizadevanjem za umirjanje razmer. Čeprav so se čezmejni napadi znatno zmanjšali, tveganja ponovnih incidentov ni mogoče v celoti izključiti. Povečana negotovost v Rdečem morju in okoliških pomorskih koridorjih ostaja potencialno tveganje, zlasti v primeru ponovne regionalne eskalacije. Strateško partnerstvo Savdske Arabije z zahodnimi državami, zlasti z ZDA, ostaja ključni steber njenega varnostnega okvira. Trenutni regionalni konflikt prav tako poudarja pomen tega partnerstva za ohranjanje regionalne stabilnosti in zaščito ključnih trgovskih poti za energijo.

Zadnja posodobitev: marec 2026