Evropa
Srbija
Bolgarija
Kosovo
Madžarska
Velika Britanija
Kitajska
TurčijaRast, ki jo poganjajo naložbe
Rast bo v letu 2025, tako kot v letu 2026, ostala zmerna in bo nižja od rasti sosednjih balkanskih držav, vendar jo bo kljub temu podpirala visoka raven javnih naložb (10 % BDP). Za financiranje infrastrukturnih projektov v okviru koridorjev 8 in 10d vlada pridobiva znatna sredstva iz evropskih skladov: 700 milijonov EUR do leta 2026 (Global Gateway, EIB, WBIF, IPA III) ter državno posojilo v višini 110 milijonov EUR od EBRD za cestno in železniško infrastrukturo. Te prispevke dopolnjuje dvostransko financiranje: madžarsko posojilo v višini 1 milijarde EUR, ki ga financirajo kitajske banke in bo dogovorjeno konec leta 2024 za financiranje logističnih in prometnih projektov, ter strateški sporazum z Združenim kraljestvom iz maja 2025 v vrednosti 6 milijard GBP, namenjen predvsem železniškemu koridorju 10 in projektom zdravstvene infrastrukture. Pričakuje se, da bodo projekti neposredno vplivali na dejavnost sektorjev gradbeništva, gradbenih materialov in inženiringa, hkrati pa podpirali zaposlovanje v regijah, ki jih trajno prizadenejo visoke stopnje brezposelnosti. Koridor 8, ki prek Severne Makedonije povezuje Bolgarijo z Albanijo, je del strategije regionalne integracije, usklajene s strategijo EU za povezanost Zahodnega Balkana. Severna Makedonija je tako prva država, ki je prejela predfinanciranje iz novega načrta EU za rast, pri čemer je bilo spomladi leta 2025 izplačanih 52,2 milijona EUR.
Potrošnja gospodinjstev (69 % BDP) še naprej podpira rast ob stalnem naraščanju nominalnih plač, zlasti v javnem sektorju in storitvenem sektorju. Realni dohodki so se od konca leta 2024 ponovno okrepili, kar je podprlo povišanje minimalne plače (+8 % v aprilu 2025) in izjemna prilagoditev pokojnin (+20 % v celotnem letu 2024). Kljub temu inflacija ostaja visoka (4,5 % v juniju 2025), kljub vladnim ukrepom za obvladovanje cen hrane. Centralna banka Severne Makedonije se je doslej pri izvajanju cikla monetarnega sproščanja odločila za previden pristop in je obrestne mere zniževala počasneje kot Evropska centralna banka (ECB). Vendar naj bi se inflacijski pritiski do konca leta 2025 postopoma zmanjšali, kar bo utrlo pot za izboljšane monetarne razmere v letu 2026. To ugodnejše okolje naj bi spodbudilo zasebne naložbe tako gospodinjstev kot podjetij.
Industrijska dejavnost (25 % BDP) je osredotočena v izvozno usmerjenih posebnih gospodarskih conah, specializiranih za sestavljanje avtomobilskih komponent, električnih napeljav in elektronike. Je zelo izpostavljena evropskemu povpraševanju. Samo Nemčija predstavlja več kot 40 % celotnega izvoza, predvsem v avtomobilskem sektorju. Negotovost v trgovini ostaja visoka, zlasti glede vprašanja ameriških carin. Zato se pričakuje, da bo dinamika izvoza še naprej odvisna od zunanjih dejavnikov, njen prispevek k rasti pa bo v letu 2025 verjetno omejen. Kljub temu bi lahko v letu 2026 ponovno pridobila zagon ob oživitvi industrije v Nemčiji.
Dvojni primanjkljaj pod pritiskom
Proračunski primanjkljaj bo v letih 2025–2026 ostal visok zaradi omejenih davčnih prihodkov, na katere vplivata tako obseg sive ekonomije kot tudi nizka davčna stopnja (10 %). Prihodki naj bi se izboljšali le neznatno, medtem ko bo vlada še naprej pod pritiskom visokih tekočih odhodkov, zlasti zaradi naraščajočih plač in pokojnin v javnem sektorju, kar omejuje fiskalni manevrski prostor. Kljub odločenosti nove vlade, da zmanjša primanjkljaj, cilji niso v skladu z zakonsko določeno mejo (3 %): javni primanjkljaj naj bi leta 2025 znašal okoli 4,5 % BDP, pri čemer bo leta 2026 le malo prostora za znižanje. Glavna ovira je naraščajoče breme odplačevanja dolga, od katerega je 60 % denominiranega v evrih. Vendar pa vezava na evro in dejstvo, da je 45 % dolga dolgovanih dvostranskim in večstranskim upnikom, zmanjšujeta tveganje, ki ga MDS ocenjuje kot zmerno. Leta 2026 bo zapadel evroobveznica v vrednosti 700 milijonov evrov, kar predstavlja skoraj 7 % BDP. Sposobnost pridobivanja refinanciranja na trgih ali morebitni delni odkup že leta 2025 bo ključni preizkus fiskalne verodostojnosti države in njene zmožnosti dostopa do zunanjega financiranja. Kratkoročno devizne rezerve (ki pokrivajo več kot štiri mesece uvoza) in repo linija ECB zagotavljajo zadostno kritje. Vendar pa ohranjanje zunanje stabilnosti vse bolj temelji na pogojnih zavezah: zamude pri izvajanju reform, obljubljenih Bruslju, ali kakršne koli notranje politične napetosti bi lahko upnike spodbudile k ponovni oceni svojega stališča.
Na zunanjem področju bo tekoči račun kljub prilivom nakazil iz tujine (15 % BDP) ostal v primanjkljaju, saj strukturni trgovinski primanjkljaj znaša skoraj 20 % BDP. Uvoz opreme in energije ostaja močan, izvoz pa se v razmerah upočasnjene rasti v Evropi težko zares vzpenja. V letu 2026 pa se pričakuje pozitiven učinek zaradi oživitve nemškega industrijskega povpraševanja, kar bi lahko ponovno napolnilo knjige naročil v avtomobilskem in elektronskem sektorju ter s tem omejilo morebitno poslabšanje trgovinskega primanjkljaja. Primanjkljaj na tekočem računu se financira predvsem s tujimi neposrednimi naložbami (FDI).
Politična stabilnost je kljub temu zaznamovana z negotovostjo glede evropske agende
Vlada, oblikovana po volitvah maja 2024, temelji na koaliciji, v kateri prevladuje VMRO-DPMNE, desničarska nacionalistična stranka, ki ima 58 od 120 sedežev. Podpirata jo dva partnerja: stranka ZNAM, nova levosredinska formacija z nacionalističnimi podtoni, in albanska koalicija Vlen, ki združuje več manjših strank, ki zastopajo albansko manjšino. Skupaj koalicija nadzira 75 sedežev, kar ji zagotavlja udobno večino. V tej konfiguraciji ima izvršilna oblast dovolj parlamentarne svobode, da zagotovi kratkoročno politično stabilnost. Pred parlamentarnimi volitvami, predvidenimi za maj 2028, niso načrtovane nobene nacionalne volitve, zato se pričakuje, da bo vlada svoj mandat zaključila brez večjih institucionalnih izzivov.
Ta stabilnost pa ne zagotavlja hitrega napredka na evropskem področju. Zavrnitev stranke VMRO-DPMNE, da sprejme ustavne reforme, ki jih zahteva Sofija za priznanje bolgarske manjšine, ovira uradno odprtje poglavij v pristopnih pogajanjih z EU. Zamrznitev bi se lahko podaljšala tudi po letu 2025, če ne bo dosežen notranjepolitični kompromis. Tveganje je upočasnitev tempa reform in izguba zagona pri usklajevanju zakonodaje, kar bi lahko odložilo dostop do pogojnega financiranja v okviru načrta EU za rast na Balkanu. Poleg tega bi vsako poslabšanje na področjih pravne države, neodvisnosti sodstva ali ravnanja z mehanizmi vzajemnih zavor in ravnovesij lahko ogrozilo evropsko pot države, kar bi neposredno vplivalo na zaupanje vlagateljev in mednarodne odnose.