Sierra Leone

Izvoz rudarskih proizvodov in naložbe bodo v letu 2026 podprli gospodarsko dejavnost

V letu 2026 naj bi se rast pospešila zaradi prihodkov iz izvoza rudarskih proizvodov, ki bodo posledica ponovnih pogajanj o koncesijskih pogodbah, ustanovitve skupnih podjetij in centralizacije upravljanja z naravnimi viri v okviru državnega premoženjskega sklada, imenovanega Mineral Wealth Fund. Izvoz bo imel višjo vrednost zaradi mehanizma »Safe Harbour«, ki določa najnižjo ceno in preprečuje cenovne prakse, ki multinacionalkam omogočajo preusmerjanje dobičkov v davčne oaze. Proizvodnja diamantov v rudniku Tongo (na vzhodu) se bo postopoma povečevala, kar bo delno nadomestilo za nedoločen čas trajajoče zaprtje rudnika Koidu v maju 2025 zaradi spora med lokalno podružnico izraelskega podjetja BSGR in njenimi zaposlenimi glede delovnih pogojev. Prav tako se pričakuje, da se bo izvoz železa v letu 2026 pospešil zaradi širitve zmogljivosti rudnikov Marampa in Tonkolili (na zahodu oziroma v osrednjem delu države) ter odprtja obrata za predelavo magnetita, ki je povezan z zadnjim. Razvoj industrije predelave železa bo povečal vrednost izvoza in zmanjšal odvisnost gradbenega sektorja od uvoza. Nazadnje bi lahko projekt za pridobivanje zlata Baomahun, ki ga financirata Afreximbank in Africa Finance Corporation, povečal izvoz zlata že leta 2026.

Naložbe naj bi podprle tudi rast, zlasti na področju infrastrukture in rudarstva, na primer z gradnjo mostu med Lungijem in Freetownom – ki se je dolgo zavlačevala zaradi pomanjkanja sredstev in jo je nazadnje prevzela ameriška skupina Acrow –, z modernizacijo cest ter s širitvijo zmogljivosti pristanišč ter vodovodnih in električnih omrežij. Te projekte financirajo predvsem multilateralni partnerji, kot so Afriška razvojna banka, Svetovna banka, Evropska unija in Millennium Challenge Corporation (MCC). Naložbe bodo potekale tudi v energetskem sektorju: v bližini Freetowna naj bi zgradili sončno elektrarno z zmogljivostjo 50 MW, s podporo francoskih in britanskih razvojnih bank ter danskega sklada Frontier Energy. Njen začetek obratovanja je predviden za leto 2026. Hkrati Evropska unija financira postavitev vrste majhnih skupnostnih sončnih elektrarn, ki skupaj predstavljajo 5,2 MW. Vendar pa so te pobude še vedno precej manjše od hidroelektrarne Bumbuna 2 (153 MW), katere zagon, prvotno predviden za leto 2026, bo zamaknjen zaradi spora med britanskim podjetjem Joule Africa, odgovornim za njeno gradnjo, in vlado Sierre Leone.

Razvoj infrastrukture, vključno z izboljšanjem pokritosti z električno energijo, bo spodbujal rast, zlasti z olajšanjem tranzita izvoza in domače trgovine, pa tudi s spodbujanjem lokalne dejavnosti. Poleg tega naj bi zmerna inflacija, ki jo omogočajo razvoj kmetijske dejavnosti (zahvaljujoč subvencijam in naložbam, vendar ob upoštevanju podnebnih tveganj), restriktivna denarna politika ter nižje cene uvoženega goriva in riža, pripeljala do povečanja zasebne potrošnje.

Naporno prizadevanje za fiskalno konsolidacijo

Znaten zmanjšanje javnega primanjkljaja, ki je bilo v skladu s sporazumom z MDS načrtovano za začetek leta 2025, je oviralo težave pri pobiranju pričakovanih prihodkov od DDV zaradi nezadostnega upoštevanja davčne zakonodaje. Vlada je to upoštevala s spremembo proračuna julija 2025, s katero je zmanjšala investicijske odhodke za dve odstotni točki BDP in s tem dejansko zmanjšala primanjkljaj – čeprav v manjšem obsegu, kot je bilo upano. Konsolidacija javnih financ naj bi se nadaljevala tudi v letu 2026, čeprav jih še vedno obremenjujejo plačila obresti na dolg (42 % prihodkov v letu 2025), ki so večinoma domača; brez njih bi javne finance namreč izkazovale majhen presežek. Poleg povečanih prihodkov iz izvoza rudnin naj bi se prihodki povečali tudi zaradi zvišanja stopnje davka od dobička pravnih oseb, višjih trošarin na gorivo in cestnin, odprave oprostitve DDV za »luksuzne« izdelke ter boja proti davčnim utajam multinacionalk. Nadaljevala se bodo prizadevanja za izboljšanje učinkovitosti davčne uprave. Odhodki se bodo povečevali počasneje kot prihodki: povečanje tekočih odhodkov bo namenjeno plačam javnih uslužbencev (20-odstotno povečanje od septembra 2026), pri čemer se bo povečalo število javnih uslužbencev v zdravstvu in izobraževanju; naložbe se bodo osredotočile na kmetijstvo in infrastrukturo; socialni izdatki bodo namenjeni predvsem najrevnejšim gospodinjstvom ter subvencijam, gradnji infrastrukture v revnih skupnostih in politiki zaposlovanja.

Pričakuje se, da se bo razmerje med dolgom in BDP še naprej počasi zniževalo, a bo ostalo visoko. Domači delež dolga – 42 % skupnega dolga, vključno z 2 % zaostalih plačil – sestavljajo tri četrtine državnih zakladnih menic z zapadlostjo manj kot eno leto in realnimi obrestnimi merami 30 % ter ena četrtina državnih obveznic z daljšimi roki zapadlosti. Dolg, denominiran v tuji valuti, imajo multilateralni (46 % celotnega dolga) in bilateralni (7 %) upniki – zlasti Kuvajtski državni sklad, Južna Koreja in Kitajska – pod ugodnimi pogoji. Preostanek (5 %) zadeva komercialne terjatve. Tveganje prezadolženosti ostaja visoko.

Leta 2026 naj bi se primanjkljaj na tekočem računu še naprej zmanjševal zaradi hitrejše rasti izvoza surovin, tako v smislu cen kot obsega, v primerjavi z uvozom, povezanim z investicijskimi projekti. Ta primanjkljaj bo financiran s presežkom na finančnem in kapitalskem računu, ki ga spodbujajo neposredne tuje naložbe (iz Kitajske, ZDA, Nemčije, in Belgije) ter predvsem s projektnimi posojili in projektnimi donacijami multilateralnih partnerjev (EU, Svetovna banka, Afriška razvojna banka, MCC), pa tudi s programom razširjene kreditne linije MDS, ki bo trajal do konca januarja 2028. Devizne rezerve naj bi se nekoliko izboljšale, vendar bodo ostale le malo nad vrednostjo enomesečnega uvoza.

Za regijo relativno stabilna in demokratična država

Država je od konca državljanske vojne leta 2002 relativno stabilna. Na nacionalni ravni je država enodomna večstrankarska republika, v kateri je predsednik hkrati vodja države in vodja vlade, zakonodajno oblast pa si deli s predstavniškim domom. Na lokalni ravni gre za dedni fevdalni sistem, ki temelji na klanih. Predsednik Julius Maada Bio, ki je na položaju od leta 2018, je bil ponovno izvoljen leta 2023, istočasno pa je njegova stranka – Ljudska stranka Sierre Leone, socialdemokratska stranka, ki jo podpira predvsem etnična skupina Mende – na parlamentarnih volitvah osvojila prepričljivo večino (81 od 135 sedežev). Rezultate so izpodbijali mednarodni opazovalci in opozicija, pri čemer je Stranka vseh ljudi (socialistična, ki jo podpira predvsem etnična skupina Temne) bojkotirala parlamentarne seje in zavračala prisego do oktobra 2023, preden so se stranke julija 2024 končno sporazumele o institucionalnih reformah, ki jih je treba izvesti.

Na mednarodni ravni Kitajska ostaja glavni trgovinski partner in največji vir neposrednih tujih naložb, predvsem v rudarskem sektorju, prek skupine »Leone Rock Metal«, ki je lastnica rudnika železa v Tonkoliliju. V okviru strateškega partnerstva, podpisanega leta 2016, Kitajska zagotavlja medicinsko pomoč – to je storila na primer med epidemijama ebole in covid-19 – ter pomaga državi pri gradnji infrastrukture. ZDA poskušajo uravnotežiti ta vpliv. Kljub ukinitvi agencije USAID ZDA ostajajo pomemben finančni partner prek financiranja mostu v Freetownu. Prav tako zagotavljajo subvencije za gradnjo sončnih elektrarn in elektrifikacijo – zlasti prek 480 milijonov USD pomoči iz MCC –, pri čemer so izplačila odvisna od institucionalnega napredka.

Sierra Leone je članica več regionalnih organizacij, med drugim ECOWAS, ki spodbuja gospodarsko sodelovanje in integracijo, gradnjo skupne prometne in telekomunikacijske infrastrukture ter mirovne operacije. Od konca državljanske vojne leta 2002 država vzdržuje dobre odnose s svojima neposrednima sosedama, Gvinejo in Liberijo, ter redno izmenjuje mnenja o upravljanju čezmejnih rek in jezer ter o varnosti in stabilnosti. Ti pogovori potekajo v okviru Unije reke Mano, v razprave pa je vključena tudi Slonokoščena obala.

Zadnja posodobitev: december 2025