Slonokoščena obala

Rast bo ostala močna in široko zasnovana

Gospodarstvo Slonokoščene obale je kljub vse bolj negotovemu svetovnemu gospodarskemu okolju ostalo izjemno dinamično. Izvoz surovin je podpiral rast, ključni dejavnik pa je bilo domače povpraševanje. Leta 2025 so potrošnjo podpirali povečanje zaposlenosti, višji dohodki kmetij zaradi višjih cen na kmetijah (kakav in kava) ter zelo nizka inflacija. Naložbe so spodbudile močna dejavnost v rudarskih panogah (ogljikovodiki, zlato), spodbude oblasti za povečanje udeležbe zasebnega sektorja v gospodarstvu ter javne naložbe v infrastrukturo.

Rast naj bi ostala močna tudi v letu 2026, s čimer se bo nadaljeval trend iz zadnjih let. Če ne bo prišlo do izjemnih vremenskih razmer, se bo kmetijstvo (ki naj bi v letu 2024 predstavljalo okoli 16 % BDP in 46 % zaposlenosti) širilo predvsem zaradi povečane proizvodnje kakava. Ta je v letu 2024 predstavljala 35 % izvoza. Od industrije kakava je odvisnih več kot 5 milijonov ljudi. Po zmanjšanju za okoli 25 % v sezoni 2023–2024 in za 9,5 % v letih 2024–2025 zaradi neugodnih vremenskih razmer in bolezni, naj bi se proizvodnja v letih 2025–2026 povečala za 5,3 % na 1,7 milijona ton. Vendar je bilo treba ceno kakava na kmetiji, ki je bila sprva določena na 2.800 FCFA/kg (4.890 USD/tono po trenutnem menjalnem tečaju) za sezono od marca do septembra 2026, znižati na 1.200 FCFA/kg (2.130 USD/tono po trenutnem menjalnem tečaju) – kar je manj od 1.800 FCFA/kg v letu 2025. Razlog za to je, da so se svetovne cene kakava znatno znižale (za približno 3.000 USD/tono do marca 2026) zaradi večje ponudbe iz Slonokoščene obale in Gane ter šibkega povpraševanja. Ker so se zaradi cenovne razlike kopičile zaloge in da bi preprečili, da bi lokalni izvozniki ne izpolnili pogodb, kar se je zgodilo v letih 2016–2017, so oblasti imele le malo izbire, kot da znižajo odkupno ceno. Proizvodnja indijskih oreščkov (6 % izvoza), ki se je leta 2025 povečala za skoraj 60 % na 1,5 milijona ton, in kavčuka (12 % izvoza) bo prav tako ostala stabilna. Tudi rudarska industrija naj bi se še naprej širila. Proizvodnja nafte (ocenjena na približno 63.400 bpd v letu 2025) in izvoz (15 % izvoza) se bosta še naprej povečevala, ko bo morsko nahajališče Baleine (konzorcij Eni-Petroci), z ocenjenimi zalogami 2,5 milijarde sodčkov surove nafte in 3.300 milijard kubičnih čevljev zemeljskega plina, doseglo svoj polni potencial, kar je predvideno za leto 2028. Zlata industrija (15 % izvoza) bo še naprej imela koristi od rekordno visokih cen, pa tudi od prizadevanj ivoriških oblasti za boljšo ureditev rudarjenja v majhnem obsegu, zmanjšanje njegovega vpliva na okolje in zmanjšanje tihotapljenja, ki povzroča znatne izgube prihodkov.

Ker bodo oblasti izvajale Nacionalni razvojni načrt (NDP) 2026–2030, četrti od leta 2012, bodo bruto fiksne naložbe (GFCF) (približno 26 % BDP v letu 2024) ostale močne. Proračun za leto 2026 predvideva 4,2 bilijona FCFA (7,6 milijarde USD) javnih naložb, namenjenih predvsem prednostni infrastrukturi na področjih kmetijstva, prometa (ceste, železnice, letališča), energetike (razširitev omrežja, hidroelektrarne, sončna energija), oskrbe z vodo in sanitarij, izobraževanja ter zdravstva. Tudi zasebne naložbe bodo še naprej rasle, kar bodo utrdila konkretna prizadevanja vlade za izboljšanje poslovnega okolja (boj proti korupciji, zaščita lastninskih pravic, poenostavitev sistema obdavčevanja podjetij in kreditnih pogojev za MSP itd.) ter spodbujanje javno-zasebnih partnerstev. Ker je inflacija v WAEMU na začetku leta 2026 ostala nizka, je Centralna banka zahodnoafriških držav (BCEAO) marca 2026 znižala svojo obrestno mero na 3,00 %. Vendar pa bi morala BCEAO ob upoštevanju vpliva konflikta na Bližnjem vzhodu na cene energije za preostanek leta zavzeti opazovalno držo. Ker je domača inflacija nizka, naj bi potrošnja (82 % BDP) ostala glavni gonilnik rasti, čeprav bi jo lahko nekoliko omejili nižji kmetijski dohodki zaradi prilagoditev cen kakava na kmetiji.

Javne finance se izboljšujejo kljub bremenu odplačevanja dolga ob nizkih javnih prihodkih,

Od leta 2023 Slonokoščena obala konsolidira svoje javne finance s pomočjo Mednarodnega denarnega sklada (IMF) v okviru treh programov: sporazumov EFF in ECF v višini 3,5 milijarde USD ter sporazuma RSF v višini 1,3 milijarde USD. Napredek reform v okviru teh programov je Mednarodni denarni sklad ocenil kot zadovoljiv, zato je decembra 2025 po petem pregledu sporazumov EFF/ECF in četrtem pregledu sporazuma RSF sprostil 839,7 milijona USD. V okviru srednjeročne strategije za mobilizacijo prihodkov so glavni ukrepi proračuna za leto 2026 usmerjeni v širitev davčne osnove, racionalizacijo oprostitve DDV, zmanjšanje davčnih utaj, večjo uporabo digitalnih rešitev in poenostavitev davčne uprave. Posledično naj bi se proračunski primanjkljaj zmanjšal in dosegel prag WAEMU v višini 3 %. Prihodki naj bi se zmerno povečali, predvsem zaradi višjih prihodkov iz neposrednih davkov (davek od dobička pravnih oseb in davek na dohodek), davkov na naftne derivate ter rudarskih koncesijskih pristojbin. Potrebe po odhodkih bodo ostale znatne, kljub nekaterim prizadevanjem za zmanjšanje določenih transferjev gospodinjstvom in državnim podjetjem. Razlog za to je, da stroški servisiranja dolga (več kot 37 % prihodkov v letu 2025) in stroški plač (16,5 %) porabijo znaten delež javnih prihodkov, poleg tega pa bodo oblasti še naprej močno vlagale (24,7 %), kot je navedeno v nacionalnem razvojnem načrtu (NDP), kar pušča le malo prostora za znatne prihranke. Primanjkljaj se bo financiral z domačim zadolževanjem, nekoncesijskim ali polkoncesijskim zadolževanjem pri tujih partnerjih (dvostranskih, večstranskih in komercialnih bankah) ter z izdajo obveznic (na primer, februarja 2026 je bila izdana 15-letna mednarodna obveznica v vrednosti 1,3 milijarde USD z donosom 5,39 %). Dolg Slonokoščene obale, ki je večinoma zunanji (v letu 2024 predstavlja 64 % celotnega javnega dolga), je izpostavljen zmernemu tveganju za plačilne težave in se pričakuje, da bo tako ostalo tudi v srednjeročnem obdobju. Razmerje med dolgom in BDP naj bi se postopoma zniževalo v skladu z javnim primanjkljajem in močno rastjo.

Zunanja pozicija ostaja trdna kljub velikim uvoznim potrebam

Primanjkljaj na tekočem računu, ki se je leta 2025 precej izboljšal zaradi rekordno visokih cen zlata in kakava, se bo leta 2026 nekoliko povečal. Ta trend je mogoče pripisati predvsem manjšemu trgovinskemu presežku. Čeprav naj bi cene zlata ostale visoke in naj bi se izvoz nafte povečal, to verjetno ne bo izravnalo bistveno nižjih cen kakava in nekoliko nižjih cen indijskih oreščkov. Uvoz pa se bo še naprej povečeval zaradi močnega domačega povpraševanja tako po potrošniških kot po investicijskih dobrinah. Primanjkljaj v storitvah bo ostal velik zaradi plačil za prevoz in operativne storitve za rudarsko industrijo. Primarni primanjkljaj v dohodkih bo pokrit z repatriacijo dividend iz tujih podjetij in plačili obresti na zunanji dolg. Nazadnje, v nasprotju z mnogimi državami z razvijajočimi se trgi in gospodarstvi (EMDE), tudi sekundarni dohodkovni saldo Slonokoščene obale kaže rahlo primanjkljaj, saj država gosti veliko delavcev migrantov iz Zahodne Afrike, ki pošiljajo denar domov, kar povzroča neto odtok nakazil. Primanjkljaj bo brez težav pokrit z neto prilivi neposrednih tujih naložb (3,8 % BDP v letu 2025, usmerjenih v sektorje, kot so ogljikovodiki, energetika in informacijske in komunikacijske tehnologije), portfeljskimi naložbami in posojili. Devizne rezerve WAEMU so se v letu 2025 znatno povečale in pokrivajo skoraj šest mesecev regionalnega uvoza.

Politična kontinuiteta po volitvah leta 2025

Kot je bilo splošno pričakovano, si je predsednik Alassane Ouattara (Zveza Houphouëtistov za demokracijo in mir, RHDP) na predsedniških volitvah leta 2025 zagotovil četrti mandat, saj je osvojil 89,8 % glasov. Njegova velika zmaga je v prvi vrsti posledica dejstva, da sta bili kandidaturi obeh glavnih nasprotnikov razveljavljeni. Laurent Gbagbo (PPA-CI), ki je bil predsednik med letoma 2000 in 2011, je bil s strani Ustavnega sodišča razglašen za neizvoljivega, saj so mu bile državljanske pravice začasno odvzete po obsodbi s strani ivoriških sodišč. Tidjane Thiam (PDCI-RDA, glavna opozicijska stranka) je bil razglašen za neprimernega za kandidaturo, ker je izgubil slonokoščansko državljanstvo, ko je postal francoski državljan. Čeprav je opozicija izpodbijala volitve in so med volilno kampanjo potekali protesti, ni prišlo do večjih incidentov, Ouattarova ponovna izvolitev pa je potekala razmeroma mirno, zlasti ob upoštevanju zgodovine političnega nasilja v državi. Povsem logično je stranka RHDP, ki je od leta 2011 prevladujoča politična sila, na parlamentarnih volitvah dosegla veliko zmago in osvojila 196 od 255 sedežev v Nacionalni skupščini. Dvotretjinska večina daje predsedniku Ouattari in njegovi vladi popolno svobodo pri izvajanju njihovega programa reform. Kljub solidnim gospodarskim rezultatom v zadnjih letih pa se pričakuje, da bodo socialne napetosti ostale. Kljub visoki rasti stopnje revščine ostajajo visoke, neenakosti pa se povečujejo, zlasti med Abidjanom in preostalim delom države. Poleg tega se varnostne razmere na severu države na meji z Malijem in Burkina Fasom poslabšujejo, kjer narašča nevarnost islamističnega terorizma. Kljub temu so bile grožnje doslej obvladane zahvaljujoč okrepljenemu vojaškemu sodelovanju in izmenjavi obveščevalnih podatkov med Slonokoščeno obalo, Beninom, Burkina Fasom, Gano in Togo.

Zadnja posodobitev: marec 2026