Nemčija
Češka
Madžarska
Poljska
AvstrijaFiskalna konsolidacija in inflacija zavirata gospodarsko rast
Gospodarska rast se je v letu 2025 znatno upočasnila zaradi nadaljnje fiskalne konsolidacije, uvedbe višje stopnje DDV – standardna stopnja se je zvišala z 20 % na 23 %, znižana stopnja pa z 10 % na 19 % – ter uvedbo novega davka na finančne transakcije, ki je zmanjšal kupno moč gospodinjstev in zaviral potrošnjo. Posledično je zasebna potrošnja v zadnjem četrtletju leta 2025 v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta zabeležila negativno rast. Šibko povpraševanje gospodinjstev so delno nadomestili naraščajoči kapitalski izdatki, trend, ki naj bi se nadaljeval tudi v letu 2026, saj se preostali projekti pospešujejo pred roki za izplačilo sredstev EU. Kljub temu resolucija Evropskega parlamenta iz aprila 2026, ki poziva Evropsko komisijo, naj sproži mehanizem pogojevanja glede pravne države, predstavlja znatno tveganje za kratkoročno porabo sredstev – zlasti za 12,6 milijarde evrov sredstev iz kohezijskega sklada, dodeljenih do leta 2027. Izvoz je kljub globalnim trgovinskim napetostim ostal stabilen, podprt z večjo proizvodno zmogljivostjo v avtomobilskem sektorju. Leto 2027 naj bi prineslo nove projekte velikih avtomobilskih proizvajalcev, kot je proizvodni obrat Volvo v Košicah, ki bodo podprli izvoz, a hkrati poglobili odvisnost države od avtomobilskega sektorja.
Nadaljnji ukrepi fiskalne konsolidacije še naprej izvajajo pritisk na zniževanje potrošnje gospodinjstev. Poleg tega bo deflacijski proces, povezan s koncem zvišanj DDV leta 2025, verjetno zaustavljen zaradi skoka cen energije in surovin, ki izhaja iz blokade Hormuzske ožine. To velja tudi ob državnih posegih na trg goriva, ki omejujejo zvišanja maloprodajnih cen. Povišanja cen goriva se hitro prenesejo v inflacijo, medtem ko bi podaljšana blokada povzročila širše in trajnejše inflacijske učinke, saj bi se povišanje preneslo na širši nabor blaga. Poleg tega bo odločitev o odpravi omejitve cen ogrevanja v začetku tega leta povzročila pritisk na rast inflacije. Pričakuje se, da bodo gospodinjstva večji delež svojih izdatkov namenila gorivu in drugim prizadetim surovinam, kar bo zmanjšalo izdatke za doma proizvedene blago in storitve.
Sredstva EU lahko ublažijo fiskalno zaostrovanje
Fiskalna konsolidacija se bo nadaljevala, vendar počasneje, kot je bilo pričakovano, in jo bodo omejevale strukturne togosti pri porabi ter bližajoče se volitve leta 2027. Tretji konsolidacijski paket vlade v začetku leta 2026 je bil usmerjen tako v prihodke kot v odhodke, saj je uvedel višje prispevke za zdravstveno zavarovanje za zaposlene, večjo progresivnost davka na dohodek, nove najnižje stopnje davka na dobiček pravnih oseb ter višje stopnje DDV za izbrane izdelke. Vendar pa trajna poraba za obrambo – stalno povečanje, ki je posledica varnostnih skrbi – in ukrepi za podporo energetiki, ki omejujejo cene električne energije in plina za večino gospodinjstev vsaj do leta 2027, omejujejo manevrski prostor za nadaljnje prilagoditve odhodkov. Zamrznitev plač v javnem sektorju v večini sektorjev prinaša nekaj olajšave, vendar indeksacija plač v izobraževanju in zdravstvu izniči prihranke na drugih področjih. Predvideva se, da bo javnofinančni primanjkljaj ostal visok, pri čemer se bo popolna konsolidacija na raven pod 3 % BDP prestavila preko trenutnega srednjeročnega obdobja. Delež plačil obresti v prihodkih se še naprej povečuje, kar še dodatno zaostruje zaskrbljenost glede dolgoročne fiskalne vzdržnosti. Fiskalna pot vlade je odvisna od učinkovite porabe sredstev iz Načrta EU za okrevanje in odpornost, saj so ti prilivi ključni za podporo naložbam in izravnavo šibkega domačega povpraševanja. Politični pritiski, povezani s prihajajočimi volitvami, bodo verjetno omejili dodatne konsolidacijske ukrepe, zlasti tiste, ki vplivajo na zaposlovanje v javnem sektorju ali socialne transferje.
Zunanjetrgovinski položaj Slovaške ostaja občutljiv na šibko evropsko povpraševanje in negotovost v svetovni trgovini. Neto izvoz se je leta 2025 ponovno povečal, vendar so izvozni sektorji še naprej močno odvisni od avtomobilske proizvodnje, kar povzroča koncentrirano odvisnost od izvoza. Pričakuje se, da se bo trgovinski primanjkljaj povečal, saj bo globalna nestabilnost cen energije in surovin povečala uvoz prek cenovnega učinka in morda obremenila gospodarsko dejavnost v Zahodni Evropi, vključno s ključnim trgovinskim partnerjem, Nemčijo. Konec leta 2027 se bo pojavila pomembna priložnost za rast z zagonom novih proizvodnih zmogljivosti za avtomobile v Košicah, kar naj bi znatno spodbudilo izvoz in pomagalo obnoviti tržni delež, izgubljen od izbruha pandemije. Primanjkljaj na tekočem računu, ki ga povzročajo trgovinska neravnovesja in odliv dohodkov, poudarja odvisnost gospodarstva od pritoka sredstev iz skladov EU in neposrednih tujih naložb – čeprav slednje še vedno ovirajo zaskrbljenost vlagateljev glede zunanje politike in pogoste spremembe davčne politike, ki spodbujajo negotovost v poslovnem okolju.
Politična razdeljenost na Slovaškem se povečuje
Politični prostor na Slovaškem ostaja močno polariziran, saj se tripartitna koalicija, sestavljena iz strank Smer – Socialna demokracija (Smer, levo populistična), Slovaška nacionalna stranka (SNS, nacionalno-konzervativna) in Glas – Socialna demokracija (Hlas-SD, socialdemokratska in populistična) se sooča z vse večjimi političnimi ovirami. Poskus Ficove vlade, da okrepi nadzor nad nacionalnimi institucijami – nazadnje s prizadevanji za ukinitev urada za zaščito prijaviteljev nepravilnosti, kar je vrhovno sodišče Slovaške razveljavilo – odraža vse večje napetosti znotraj koalicije in širše skrbi glede demokracije. Tudi Ficova zamisel o preložitvi regionalnih volitev na leto 2027 je naletela na javno nasprotovanje koalicijskega partnerja, stranke Hlas-SD. Ker se ukrepi fiskalne konsolidacije čutijo in se makroekonomske razmere poslabšujejo, trenutna koalicija, zlasti stranki Smer in Hlas, postopoma izgublja priljubljenost v korist sredinsko-liberalne opozicijske stranke Progresivna Slovaška in skrajno desničarskega Gibanja za republiko, ki trenutno nima zastopstva v parlamentu. Te spreminjajoče se politične dinamike kažejo, da se bodo volilni pritiski okrepili s približevanjem regionalnih volitev leta 2026 in začetkom kampanje za parlamentarne volitve leta 2027, kar omejuje zmožnost vlade, da izvaja dodatne drage ali nepriljubljene fiskalne prilagoditve.
Mednarodni odnosi Slovaške so doživeli subtilno, a pomembno preusmeritev. Izguba Viktorja Orbána kot ključnega zaveznika na Madžarskem po njegovem nedavnem volilnem porazu je oslabila Ficovo pogajalsko moč v zadevah EU in odvzela vplivni glas za oviralna stališča v okviru EU. Prej sta Orbán in Fico zavzemala skupno stališče proti sankcijam EU proti Rusiji, vojaški podpori Ukrajini in globlji evropski integraciji, zato je brez tega zavezništva Ficova vlada pod večjim pritiskom, da se uskladi s stališči EU. Ta premik se je že pokazal v spremembi stališča Slovaške glede pristopa Ukrajine k EU. Približevanje rokov za izplačilo sredstev iz skladov EU in nujna potreba po pospešitvi gospodarstva pred volitvami leta 2027 bosta prav tako prepričala Fica, da sprejme bolj sodelovalen odnos do Bruslja. Kljub temu bo Fico verjetno ohranil trdno stališče glede vprašanj, ki imajo neposredne gospodarske posledice za Slovaško, zlasti kar zadeva nadaljnji pretok ruske nafte po naftovodu Družba. Slovaška bo morda našla skupno stališče tudi z drugimi državami Višegrajske skupine, zlasti s Češko in novo madžarsko vlado, za kateri se pričakuje, da bosta do Rusije vodili pragmatično politiko, še posebej zaradi skupne odvisnosti od uvoza energije.