Nemčija
Češka
Madžarska
Poljska
AvstrijaIzzivi na področju trgovine in inflacije, spodbuda iz sredstev EU
V letu 2025 naj bi se gospodarska rast Slovaške umirila, predvsem zaradi ukrepov fiskalne konsolidacije in ponovnega nabiranja zasebnih prihrankov po predčasnih izdatkih gospodinjstev pred povišanjem DDV. Poleg tega naj bi bila Slovaška zaradi trenutnih globalnih trgovinskih napetosti med najbolj prizadetimi državami v regiji. Uvedba znatno višjih carin na avtomobilski sektor s strani ameriške administracije – v višini 25 % – predstavlja poseben izziv, saj je Slovaška močno odvisna od izvoza avtomobilov. Ta razvoj naj bi po napovedih privedel do ene najvišjih efektivnih tarifnih stopenj znotraj Evropske unije. Čeprav neposredni izvoz v ZDA predstavlja le približno 3,5 % BDP, naj bi bili posredni učinki – zlasti zaradi zmanjšanega povpraševanja iz Nemčije – precej izrazitejši, kar bo povzročilo pritisk na zmanjšanje zunanjega povpraševanja. Na bolj pozitivni strani naj bi javne naložbe prejele znatno spodbudo iz sredstev EU, ki so ocenjena na približno 2,8 % BDP. Glavni vir teh prilivov bo Sklad za okrevanje in odpornost. Ob predpostavki, da se trgovinski spori ne bodo nadalje zaostrili, se pričakuje, da se bo gospodarska rast v letu 2026 ponovno okrepila. To okrevanje bo podprto z največjo porabo sredstev EU (približno 3 % BDP) in oživljanjem zunanjega povpraševanja, zlasti ko se bodo začeli kazati učinki povečanih fiskalnih izdatkov v Nemčiji.
Inflacija na Slovaškem naj bi se letos začasno povečala, predvsem zaradi nedavnih sprememb davčne politike, vključno s prilagoditvami stopenj DDV, ki so povečale stroške različnih blaga in storitev. Poleg tega višje cene v storitvenem sektorju in pri reguliranih postavkah, kot so poštnine in upravne takse, v letu 2025 dodatno povečujejo inflacijski pritisk. Gledajoč v leto 2026 se pričakuje, da se bo inflacija umirila, ko se bodo ti začasni dejavniki zmanjšali, k čemur bodo prispevali stabilnejša rast plač in izravnavanje cen surovin na svetovnem trgu. Predvideni upad odraža vrnitev k zmernejši dinamiki cen, pri čemer naj bi se potrošnja potrošnikov prilagodila po lanskoletnem predčasnem nakupovanju v obdobju pred zvišanjem cen. Vendar pa napovedi glede inflacije ostajajo občutljive na negotovost v zvezi s privezom cen energije za gospodinjstva na tržne ravni, kar bi lahko, če bi se to dejansko uresničilo, povzročilo višjo inflacijo od napovedane.
Postopna fiskalna konsolidacija
V letih 2025 in 2026 se bo fiskalno stanje Slovaške po pričakovanjih postopoma izboljšalo zaradi vladnih ukrepov za zmanjšanje javnofinančnega primanjkljaja, ki naj bi se po napovedih zmanjšal s 5,9 % BDP v letu 2024 na približno 4,9 % v letu 2025 in 3,9 % v letu 2026. S tem se bo javni primanjkljaj približal cilju Evropske komisije v višini 3,0 % do leta 2027 v okviru postopka v zvezi s prekomernim primanjkljajem. Na strani prihodkov nedavno sprejeti konsolidacijski paket vključuje znatna zvišanja davkov, kot so zvišanje DDV z 20 % na 23 %, zvišanje davka na dobiček pravnih oseb (CIT) z 21 % na 22 % za subjekte, ki izkazujejo prihodke nad 5 milijonov EUR, ter davek na finančne transakcije v višini 0,35 % (z zgornjo mejo 30 EUR na transakcijo). Ti ukrepi naj bi okrepili proračunske prihodke. Na strani odhodkov naj bi nižje cene energije zmanjšale potrebo po ukrepih za kompenzacijo stroškov energije, kar bo dodatno podprlo fiskalno konsolidacijo. Vendar izzivi ostajajo zaradi neugodne razlike med obrestnimi merami in gospodarsko rastjo ter šibke gospodarske rasti, kar lahko omeji dodatno povečanje prihodkov in potencialno upočasni tempo zmanjševanja primanjkljaja v letu 2025.
Pričakuje se, da bo trgovinska bilanca Slovaške v bližnji prihodnosti soočena z izzivi, saj naj bi se trgovinski primanjkljaj letos povečal zaradi šibkejšega zunanjega povpraševanja, ki ga povzročajo trajajoče trgovinske vojne in počasna gospodarska rast v evroobmočju. Uvozni račun bo zmerno naraščal, po eni strani ga bo zavirala šibka zasebna potrošnja, po drugi strani pa ga bo izravnala uvozno intenzivna narava povečanih nakupov vojaške opreme. V prihodnosti naj bi pričakovano izboljšanje zunanjega povpraševanja v letu 2026, podprto s fiskalnimi spodbudami v Nemčiji, nekoliko zmanjšalo trgovinski primanjkljaj, kar bo nekoliko razbremenilo zunanjetrgovinsko bilanco Slovaške.
Politična razdeljenost na Slovaškem se povečuje
Slovaško politiko zaznamujeta znatna nestabilnost in vse globlje polarizacija, ki ju poganjajo ukrepi koalicijske vlade predsednika vlade Roberta Fica, sestavljene iz njegovih strank Smer-SD (levonacionalistična), Hlas-SD (socialdemokratsko-populistična) in nacionalistične Slovaške nacionalne stranke (SNS). Fico, ki se je na oblast vrnil leta 2023, je vodil kontroverzno prorusko zunanjo politiko, kar ponazarjata njegov odmeven obisk v Moskvi in glasno nasprotovanje vojaški pomoči Ukrajini. Javno nezadovoljstvo se je na začetku leta 2025 izrazilo v obsežnih protestih, pri čemer je samo v prestolnici Bratislavi na ulice stopilo približno 60.000 ljudi, da bi nasprotovali Ficovemu nagibanju proti vzhodu in temu, kar kritiki opisujejo kot plazovit avtoritarizem. Zakonodajni program vlade, vključno z reformami javne radiotelevizije RTVS za povečanje državnega nadzora in ukrepi, usmerjenimi proti nevladnim organizacijam, ki kritizirajo vlado, je sprožil ostro kritiko s strani EU in mednarodnih nadzornih organov. Fico je marca 2025 uspešno ponovno vzpostavil parlamentarno večino svoje koalicije po nekaterih prehodih poslancev strank Hlas in SNS konec leta 2024. Po sklenitvi sporazumov z poslanci, ki so prestopili v drugo stranko – dva sta bila imenovana za vodjo ministrstva za naložbe, tretji pa za ministra za turizem in šport –, si je Fico zagotovil stabilno večino 79 sedežev v 150-članskem parlamentu. Ti dogovori so vključevali zamenjavo uporniških poslancev s člani, zvestimi vladi, s čimer so bili rešeni notranji konflikti in zakonodajna zastoj. Opozicija ostaja razdrobljena, stranke, kot so PS, SaS in KDH, pa se težko združujejo okoli enotne platforme, kar jim otežuje izkoriščanje slabosti vlade.
Gledajoč v prihodnost ostaja politična pot Slovaške negotova. Če bo Ficova koalicija preživela, bo morda še bolj okrepila svojo nacionalistično in neliberalno politiko, s čimer bo še dodatno obremenila odnose z EU ter tvegala sankcije ali omejen dostop do sredstev EU, ki so ključnega pomena za njeno gospodarsko okrevanje. Nenehni javni protesti in morebitni delavski nemiri, zlasti ob naraščajočem gospodarskem pritisku zaradi trgovinskih napetosti in inflacije, bi lahko spodkopali legitimnost vlade. Nasprotno, če pride do predčasnih volitev, se bo opozicija soočila z izzivom oblikovanja stabilne vlade v globoko razdeljenem političnem prostoru. Stranka »Progresivna Slovaška«, ki v javnomnenjskih raziskavah uživa močno podporo med volivci, naklonjenimi EU, bo morda imela težave pri premostitvi razlik z bolj konservativnimi ali centrističnimi strankami, kar bi lahko pripeljalo do parlamentarne patove situacije ali še ene nestabilne koalicije. Nacionalistični in populistični podtoki, ki jih še okrepijo SNS in manjše skrajno desničarske skupine, kot je »Republika«, bodo verjetno vztrajali, saj izkoriščajo nezadovoljstvo prebivalstva na podeželju in delavskega razreda zaradi gospodarske neenakosti in kulturnih sprememb. Širši družbeni razkol med proevropskimi in nacionalističnimi taborji bo še naprej oblikoval javni diskurz, pri čemer bodo ključna bojišča vprašanja, kot so sredstva EU, energetska politika in usklajevanje stališč v sporu med Rusijo in Ukrajino. Geopolitično bo položaj Slovaške v EU in Natu ostal žarišče napetosti, pri čemer bodo Ficova retorika in politika preizkušali zahodna zavezništva države.