Švica
Nemčija
Italija
Hrvaška
Avstrija
Kitajska
IndijaRast, ki jo podpirajo potrošnja in evropska sredstva
Po izrazitem upočasnjevanju rasti v letu 2025 zaradi nestabilnih razmer v mednarodni trgovini naj bi se rast v Sloveniji v letu 2026 pospešila in v letu 2027 ostala trdna, pri čemer bo precej presegala rast v evrskem območju. Zasebna potrošnja (50 % BDP) bo ostala glavni gonilnik gospodarske aktivnosti, podprta s trgom dela, na katerem še vedno vlada pomanjkanje delovne sile. Stopnja brezposelnosti je nizka (4,6 % marca 2026), medtem ko nominalne plače tako v javnem kot v zasebnem sektorju še naprej močno rastejo (+7,3 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta marca 2026), zlasti v kmetijstvu in nepremičninskem sektorju (+12 % v obeh sektorjih). Vendar naj bi ponovni porast inflacije (3,6 % v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta v maju 2026), ki ga v glavnem povzroča strmo povečanje cen goriva (+19,2 % v maju 2026 v primerjavi z +3,4 % v januarju), postopoma zmanjševal kupno moč gospodinjstev. V tem kontekstu bi lahko tudi vrnitev ECB k bolj restriktivni denarni politiki – ki se je uresničila s prvim zvišanjem obrestne mere za 25 baznih točk junija 2026 po dveh letih sproščanja – ter možnost nadaljnjih zvišanj, če se inflacijski pritiski v evrskem območju nadaljujejo, zavirala dinamiko domačega povpraševanja.
Naložbe bodo ostale drugi steber rasti, podprte z nadaljevanjem projektov, ki jih financira Evropska unija, ter s prizadevanji za obnovo po hudih poplavah leta 2023. Slovenija koristi paket v višini 2,7 milijarde EUR v okviru Sredstva za okrevanje in odpornost (RRF), od katerega je bil pred kratkim (aprila 2026) izplačan peti obrok v višini 230 milijonov EUR. Ta sredstva (370 milijonov evrov do konca septembra 2026) bodo še naprej podpirala naložbe v energetsko tranzicijo, digitalizacijo, infrastrukturo, zdravstvo in izobraževanje, pri čemer je bilo že financiranih več kot 1 390 projektov. Pričakuje se, da bodo od znatnih naložb imeli koristi tudi sektorji z visoko dodano vrednostjo, zlasti farmacevtska industrija, po odločitvi švicarske skupine julija 2025 o vzpostavitvi nove proizvodne enote za biološko podobna zdravila, pa tudi avtomobilski sektor, s načrtovano proizvodnjo električnega Renaulta Twingo v tovarni v Novem Mestu, ki jo bo spremljala naložba, ocenjena na 120 do 400 milijonov evrov za leto 2026. Hkrati bo turizem (10 % BDP) še naprej podpiral gospodarsko dejavnost po 6,2-odstotnem povečanju števila prihodov, zabeleženem leta 2025 v primerjavi z letom 2024, kar je posledica bližine države njenim glavnim evropskim izvornih trgom – zlasti Nemčiji, Avstriji, in Italije – ter zaradi nadaljnjih naložb v prometno in gostinsko infrastrukturo.
Zdrave, a postopno slabše javne finance
Po povečanju v letu 2025 se pričakuje, da se bo javnofinančni primanjkljaj v letih 2026 in 2027 še naprej poslabševal in se približal evropski priporočeni zgornji meji 3 % BDP. Odhodki bodo ostali visoki, kar bo posledica povečanja plač v javnem sektorju, pokojnin, socialnih prejemkov ter naraščajočih potreb na področju obrambe. K višjim javnim izdatkom bo prispeval tudi novi davčno oproščen zimski dodatek za zaposlene v javnem sektorju. Rast prihodkov bo zmernejša, saj bo novi prispevek za financiranje dolgotrajne oskrbe le delno nadomestil znižanja DDV ter davkov na dobiček pravnih oseb in dohodkov gospodinjstev, uvedena v maju, ter znižanja nekaterih davkov na energijo. Kljub nadaljevanju ekspanzivne fiskalne usmeritve naj bi se razmerje med javnim dolgom in BDP še naprej zniževalo, kar podpirajo močna nominalna rast in razmeroma omejene potrebe po financiranju.
Slovenija naj bi v letih 2026 in 2027 še naprej beležila presežek tekočega računa, čeprav bo ta nekoliko nižji kot v letu 2025. Močno domače povpraševanje bo podpiralo uvoz, medtem ko bo povečanje stroškov energije – vsaj v letu 2026 – prispevalo k povečanju trgovinskega primanjkljaja. Vztrajna šibkost nemške avtomobilske industrije, ključnega trgovinskega partnerja, bo verjetno še naprej obremenjevala izvoz nekaterih proizvodnih panog, in sicer avtomobilov, strojev in industrijske opreme, kovin ter vmesnih proizvodov. Nasprotno pa bo farmacevtski sektor ostal vir podpore. Izvoz storitev, zlasti v turizmu in prometu, bo še naprej podpiral presežek v zunanjih računih.
Zelo krhka nova koalicija
Parlamentarne volitve marca 2026 so bistveno premešale politično pokrajino, ne da bi prinesle jasno večino. Gibanje za svobodo (GS), levica pod vodstvom dosedanjega predsednika vlade Roberta Goloba, je osvojilo 29 od 90 sedežev in s tem prehitelo Slovensko demokratsko stranko (SDS), desničarsko stranko pod vodstvom Janeza Janše (28 sedežev). Kljub tesni zmagi Robert Golob ni uspel oblikovati delujoče koalicije, kar je utrlo pot za vrnitev Janeza Janše na mesto predsednika vlade za četrti mandat maja 2026. Nova vlada tako temelji na manjšinski koaliciji desnice in desnosredine, ki združuje SDS, konzervativne stranke NSi, SLS in Fokus (9 sedežev) ter stranko Demokrati (desnosredinska, 6 sedežev), ki jo podpira desničarska populistična stranka Resni.ca (5 sedežev), skupaj z dvema predstavnikoma italijanske in madžarske manjšine ter enim neodvisnim poslancem. Čeprav ta sestava predsedniku vlade omogoča zagotovitev delovne večine, pa njena odvisnost od širokega spektra partnerjev z različnimi političnimi usmeritvami povečuje tveganje razdrobljenosti in lahko oteži izvajanje nekaterih reform.
Z zunanjepolitičnega vidika država ostaja trdno zasidrana v Evropski uniji, evrskem območju in Natu ter podpira Ukrajino. Odnosi s Hrvaško so zaznamovani z mejnim sporom glede Piranskega zaliva, medtem ko bodo migracijska vprašanja vzdolž zahodnobalkanske poti še naprej občasno sprožala napetosti.