Švica
Nemčija
Italija
Hrvaška
Avstrija
Kitajska
IndijaVečja rast v letu 2025
Na rast so vplivali vojna v Ukrajini ter hude poplave avgusta 2023, vendar se bo v letu 2025 izboljšala in bo nekoliko presegla rast Evropske unije (EU) kot celote. Osebna potrošnja (50 % BDP) naj bi ostala glavni gonilni dejavnik, podprta z nadzorovano inflacijo in dosledno močno rastjo plač. Ta trend krepi reforma sistema plač v javnem sektorju, ki je začela veljati 1. januarja 2025. Reforma predvideva postopno povprečno povečanje plač za 25–30 % do leta 2028, pri čemer bo prvo od šestih povečanj uveljavljeno že letos (za mnoge delavce vsaj 100 EUR bruto). Trg dela bo ostal napet zaradi relativno nizke stopnje brezposelnosti (4,6 % v decembru 2024) in dolgotrajnega pomanjkanja delovne sile v več ključnih sektorjih (avtomobilska industrija, zdravstvo, promet, IKT).
Pričakuje se, da bo Evropska centralna banka (ECB) v letu 2025 nadaljevala s ciklom monetarne sprostitve, s čimer bo izboljšala kreditne pogoje za gospodinjstva in podjetja. Fiskalna politika se bo osredotočila na konsolidacijo javnih financ, hkrati pa bo podpirala gospodarstvo. Naložbe (21 % BDP), predvsem javne, bodo še naprej črpale iz Načrta za okrevanje in odpornost (RRP), ki v okviru evropskega programa NextGenerationEU do leta 2026 še vedno razpolaga z več kot 60 % celotnega dodeljenega paketa sredstev, kar znaša 1,5 milijarde evrov. V tem okviru se bodo nadaljevale naložbe v energetiko, pri čemer je več kot 150 milijonov evrov namenjenih za modernizacijo električnih omrežij v Ljubljani, Mariboru in Celju ter za projekte železniške infrastrukture.
Proizvodno dejavnost (31 % BDP), ki je močno usmerjena v izvoz, bosta poganjala farmacevtski in elektronski sektor, medtem ko bo avtomobilski segment še naprej občutil vpliv šibkih rezultatov Nemčije, saj je ta glavni trgovinski partner Slovenije. Vendar je Slovenija dobro vključena v italijanske in švicarske proizvodne verige, kar zagotavlja možnosti za diverzifikacijo in odpornost proti nihanjem na evropskem trgu. Poleg tega bo stabilizacija cen energije podprla okrevanje energetsko intenzivnih panog (metalurgija, kemijska industrija in papirna industrija). Turizem (10 % BDP) bo še naprej cvetel, k čemur bodo prispevale imenovanje Nove Gorice za evropsko prestolnico kulture za leto 2025 ter tekoče naložbe.
Trdni javnofinančni rezultati
Kljub prizadevanjem za sanacijo javnih financ je proračunsko ravnovesje v letu 2024 ostalo v primanjkljaju, predvsem zaradi stroškov obnove po poplavah. Vendar se je v primerjavi z letom 2023 izboljšal, kar je podprlo višje prihodke, zlasti po uvedbi dveh enkratnih davkov: začasnega povečanja davka od dobička pravnih oseb s 19 % na 22 % za obdobje petih let ter novega davka na bančna sredstva, določenega v višini 0,2 % skupnih bančnih sredstev, prav tako za pet let. Hkrati so bili odhodki nižji od pričakovanih, zahvaljujoč preudarnemu upravljanju in učinkoviti porazdelitvi sredstev za obnovo. V letu 2025 naj bi se primanjkljaj še naprej zmanjševal zaradi postopnega ukinjanja subvencij za energijo in dodatnih sredstev EU. Vendar bodo stroški, povezani s povečanjem plač, kmetijstvom, ekološkim in digitalnim prehodom ter obrambo, proračunsko bilanco ohranjali v negativnem območju. Delež javnega dolga, ki je večinoma domač, se bo po tem, ko je leta 2020 dosegel vrhunec pri več kot 80 %, še naprej zmanjševal. Tekoča reforma zdravstvenega in pokojninskega sistema naj bi ta trend še dodatno podprla.
Slovenija bo tudi v letu 2025 ohranila presežek na tekočem računu, pri čemer se pričakuje izboljšanje v primerjavi z letom 2024. Ta presežek je v glavnem posledica močnega izvoza (90 % BDP), zlasti v storitvenem sektorju, kjer turizem in promet še naprej izkoriščata trajno povpraševanje na evropskih trgih. Vendar bi se lahko dolgotrajna šibkost nemške avtomobilske industrije po pandemiji, ki je ključni partner Slovenije, še dodatno poslabšala zaradi uvedbe ameriških carin. Po drugi strani pa naj bi farmacevtski sektor, ki ga mednarodne sankcije v glavnem ne zadevajo in ki predstavlja več kot 50 % slovenskega izvoza v Rusijo, še naprej podpiral trgovinske rezultate države. Pričakuje se, da se bo pritok neposrednih tujih naložb (FDI) pospešil, kar bo spodbudila nedavna zakonodaja, ki olajšuje vstop tujih vlagateljev, zlasti z zmanjšanjem birokracije in uvedbo davčnih spodbud.
Pomanjkanje soglasja o reformah povzroča napeto politično situacijo
Gibanje za svobodo (GS), socialno-liberalna in okoljska stranka pod vodstvom Roberta Goloba, je na splošnih volitvah aprila 2022 osvojila 41 od 90 sedežev v Državnem zboru. Stranka je oblikovala levo koalicijo s Socialdemokrati (7 sedežev) in Levico (5 sedežev). Slovenska demokratska stranka (SDS), desničarska populistična stranka, in Nova Slovenija, krščansko-demokratska stranka, tvorita opozicijo z 27 oziroma 8 sedeži. Čeprav je SDS zaradi naraščajočih nesoglasij in sporov v vladi pozvala k predčasnim volitvam v letu 2025, se pričakuje, da bodo volitve potekale po načrtu aprila 2026.
Na socialnem področju se država sooča z velikimi izzivi, zlasti na področju zdravstva in pokojnin, kjer so zaradi demografskih sprememb potrebne reforme. Vendar pa te reforme napredujejo počasi zaradi pomanjkanja soglasja znotraj vladne koalicije in širše na nacionalni ravni. Zdravstveni sistem še posebej trpi zaradi pomanjkanja osebja in dolgih čakalnih dob, medtem ko se pokojninske reforme še naprej zavlačujejo kljub nujnosti, ki jo povzroča staranje prebivalstva. Te težave se pridružujejo drugim tekočim socialnim izzivom, kot sta velika razlika v plačah med spoloma in naraščajoča revščina, ki prizadene najbolj ranljive skupine prebivalstva.
Na področju zunanje politike odnose s Hrvaško zaznamujejo napetosti zaradi mejnega spora v zvezi s Piranskim zalivom. Oktobra 2023 je Slovenija ponovno uvedla policijske mejne kontrole s Hrvaško in Madžarsko, pri čemer je kot razlog navedla organizirani kriminal in stopnjevanje napetosti na Bližnjem vzhodu, ki vplivata na migracijske tokove. Te kontrole bodo veljale vsaj do junija 2025, verjetno pa bodo podaljšane.