Srednjeafriška republika

Površno okrevanje, ki ga poganjajo izvoz in infrastrukturni projekti, financirani s strani mednarodne skupnosti

V primerjavi z letom 2024, ko se je končala stagnacija, naj bi se rast pospešila v letu 2025 in ponovno v letu 2026. Gonilne sile gospodarske rasti iz leta 2024, zlasti izboljšano oskrbo z gorivom in odpornost gozdarstva, še naprej spodbujajo gospodarstvo. K temu se dodaja povečanje izvoza – tako po obsegu kot po vrednosti – zlata, lesa in diamantov. Slednji izdelek ima koristi od odprave mednarodnih sankcij zaradi strožjega državnega nadzora nad rudarskimi območji in večjih prizadevanj za sledljivost. Poleg tega se zmanjšujejo uvozni stroški, zlasti zaradi ruske donacije 30.000 ton dizelskega goriva v začetku leta 2025, kar ustreza šestmesečni domači porabi, ter zaradi nižjih cen nafte.

Rast spodbuja tudi oživitev zasebnih naložb, ki jo podpirata uvedba omrežja 4G in prvi učinki infrastrukturnega projekta »Koridor 13«, katerega cilj je vzpostavitev multimodalnega prometnega omrežja med Pointe-Noire (Kongo-Brazzaville) in N'Djameno (Čad) prek Banguija. Te naložbe v infrastrukturo, pa tudi v kmetijsko-prehrambeno industrijo, financirajo predvsem mednarodne finančne institucije, saj proračunske omejitve in nizke domače prihranke omejujejo sposobnost države za samofinanciranje. Vendar bo javna potrošnja ostala šibka, saj si vlada prizadeva zmanjšati primarni primanjkljaj, tj. brez obresti na dolg. Poleg tega bo zasebna potrošnja sicer imela koristi od umirjanja inflacije, vendar jo bodo še naprej omejevale visoka stopnja revščine in ukinitev davčnih oprostitve. Nazadnje bo zmanjšanje razvojne pomoči ZDA (USAID) imelo v letu 2025 bolj zmeren vpliv na gospodarsko dejavnost, kot se je pričakovalo, saj so se humanitarni projekti ohranili, velik del prvotno načrtovanega zneska pa je bil že izplačan. Vendar pa ostaja prehranska situacija izredno zaskrbljujoča.

Inflacija, ki se je konec leta 2024 in v začetku leta 2025 pospešila zaradi motnje v ponudbi, ki je prizadela živilske izdelke, ter zaradi naraščajočih cen goriva, naj bi se po pričakovanjih še naprej umirjala zaradi nižjih cen na bencinskih črpalkah in donacij goriva iz Rusije. Glede na to, da je inflacija pod nadzorom, in z namenom podpore regionalni rasti se je BEAC (Banka srednjeafriških držav) marca 2025 odločila, da bo znižala svoje obrestne mere (obrestne mere za razpise in obrestne mere za mejno posojilno linijo), kljub nasvetom Mednarodnega denarnega sklada.

Napeto proračunsko stanje

Leta 2024 se je primarni primanjkljaj, brez upoštevanja naložb, financiranih iz tujine (5 % BDP), poslabšal na 4,9 % BDP zaradi odložitve načrtovanih odhodkov v letu 2023, poravnave zaostalih obveznosti in povečanih izdatkov za varnost. V zadnjem letu in pol so se stopnje vpisa za izdaje obveznic na regionalnem trgu znižale zaradi zmanjšanja likvidnosti, ki so jo povzročili kreditni dogodki v nekaterih državah članicah CEMAC (prekomerni javni primarni primanjkljaji in dolg). Zato se je vlada zatekla k izdaji sindikalnih obveznic, tj. posojil, dogovorjenih s skupino bank ali vlagateljev na regionalni ravni. Odplačevanje teh posojil je dražje.

Da bi odpravili naraščajoči javni dolg in primanjkljaj, si proračunska politika za leti 2025 in 2026 prizadeva stabilizirati javno porabo na približno 600 milijonov USD, s čimer naj bi se njen delež v BDP zmanjšal z 20 % v letu 2024 na približno 16,5 % v letu 2026. V ta namen si vlada prizadeva za rahlo zmanjšanje tekočih odhodkov (plače, subvencije, odhodki za blago in storitve). Kapitalski odhodki se bodo še naprej v 85 % financirali iz tujih virov. Hkrati so različne reforme usmerjene v povečanje prihodkov: zmanjšanje oprostitve, izterjava zaostalih plačil in povečanje virov davčne uprave. Cilj vlade je drzen in odločen: z ukrepi, enakomerno razporejenimi v dveh letih, želi do leta 2026 doseči uravnotežen proračun. S tem bi se javni dolg do leta 2027 znižal pod 50 % BDP. 53 % tega dolga imajo zunanji upniki v obliki ugodnih posojil (57 % multilateralnih in 43 % bilateralnih). Stari zaostanki pri plačilih bilateralnim upnikom predstavljajo 13 % dolga. Preostanek imajo domači in regionalni upniki. Indija in Kitajska izstopata zaradi nedavnega povečanja njune pomembnosti med upniki države. Kljub težkemu bremenu odplačevanja dolga, najetega na regionalnem trgu (33 % javnih prihodkov v letu 2026), in visokemu tveganju prezadolženosti je dolg kljub temu vzdržen.

Pričakuje se, da se bo primanjkljaj na tekočem računu v letih 2025 in 2026 močno zmanjšal, in sicer zaradi izboljšanja trgovinske bilance, ki je postalo mogoče z odpravo mednarodnih sankcij na izvoz diamantov in zmanjšanjem stroškov za energijo, ter zaradi povečanja proračunske podpore v okviru razširjene kreditne linije Mednarodnega denarnega sklada (IMF). Primanjkljaj na tekočem računu se financira predvsem z donacijami za investicijske projekte s strani multilateralnih institucij (MDS, Svetovna banka) ali dvostranskih partnerjev, kot je Francija. V manjši meri se financira s koncesijskimi posojili in neposrednimi naložbami, ki rahlo naraščajo, ter s komercialnimi krediti.

Oblasti v vztrajno zelo nestabilnem okolju nekoliko bolj uveljavljajo svojo prisotnost

Srednjeafriška republika se od izbruha državljanske vojne leta 2013 nahaja v negotovem političnem in varnostnem položaju. Mirovni sporazum, podpisan leta 2019 med vlado in različnimi uporniškimi skupinami, ni izpolnil svojih obljub, saj deli ozemlja ostajajo pod nadzorom oboroženih skupin. Vendar pa razkol v Koaliciji patriotov za spremembe (CPC) – gibanju, ki je nastalo z združitvijo šestih uporniških skupin kot odziv na goljufivo ponovno izvolitev predsednika Faustina-Archangea Touadére leta 2020, ter mirovni sporazum iz julija 2025 med srednjeafriško vlado in dvema glavnima milicama (delom CPC), prispevajo k povečanju državnega nadzora nad ozemljem in s tem tudi k večji varnosti. Kljub temu je še vedno dejavnih več oboroženih skupin, kar v nekaterih regijah povzroča kronično negotovost.

Nova ustava, sprejeta na splošno bojkotiranem referendumu julija 2023, podaljšuje predsedniški mandat na sedem let z možnostjo neomejenega podaljševanja, s čimer utira pot predsedniku Touadéri, da ostane na oblasti dolgoročno, podprt z najemniki iz Africa Corps (nekdanji Wagner) pod ruskim nadzorom. Lokalne volitve, ki so bile zaradi logističnih in finančnih težav večkrat preložene, naj bi potekale konec leta 2025, hkrati s predsedniškimi in parlamentarnimi volitvami, v zaprtem okolju, kjer je opozicija utišana. Še vedno obstaja precejšnja negotovost glede tega, ali se bodo volitve dejansko izvedle. Če se bodo, napovedani bojkot in odsotnost verodostojnih opazovalcev vzbujata strah pred protesti po volitvah in celo ponovnim izbruhom nasilja na nekaterih območjih. Pričakuje se, da bo volilna udeležba ostala zelo nizka (verjetno podobna 34 %, zabeleženim leta 2020), kar odraža omejen nadzor vlade nad nekaterimi deli države in splošno razočaranje javnosti nad volilnim procesom. Vodja države utrjuje tudi svoj vpliv na ključna gospodarska vprašanja, saj je prevzel nadzor nad izdajanjem rudarskih dovoljenj.

Na mednarodni ravni Srednjeafriška republika ohranja močne gospodarske in vojaške vezi z Rusijo, katere milice, ki so stalno prisotne v državi, zagotavljajo varnost predsednika in usposabljajo redno vojsko v zameno za privilegiran dostop do virov države, in sicer rudnikov, lesa in kmetijstva. Bangui je februarja 2024 šel celo korak dlje in Moskvi dovolil, da na svojem ozemlju ustanovi svojo prvo vojaško bazo v Afriki, ki bo lahko sprejela do 10.000 vojakov. Vendar pa nedavni pogovori z Africomom (Afriško poveljstvo Združenih držav) kažejo, da je mogoče rahlo zbliževanje z ZDA, katerega cilj je okrepiti varnost v državi. V tem kontekstu se misija MINUSCA, mirovna operacija ZN, ki poteka v Srednjeafriški republiki od leta 2014, še vedno nadaljuje, kljub napetostim med njo ter vlado, ruskimi enotami in lokalnim prebivalstvom. Januarja 2025 so v Banguiju sprejeli francoskega častnika, da bi ponovno oživili francosko-srednjeafriško vojaško sodelovanje, ki je bilo prekinjeno od leta 2016, pri čemer si Pariz prizadeva za preprečevanje ruskega vpliva z udeležbo pri usposabljanju vojske. Francija je ponovno začela tudi z gospodarsko podporo in novembra 2024 izplačala 10 milijonov evrov pomoči, kar je bila prva donacija v treh letih. Hkrati pa napetosti na meji s Čadom, ki je obtožen podpiranja nekaterih uporniških milic, ter pritok beguncev od izbruha državljanske vojne v Sudanu leta 2023 otežujejo upravljanje varnosti v regiji.

Zadnja posodobitev: julij 2025