Združeni arabski emirati
Saudova Arabija
Kitajska
Egipt
IndijaOkolje za dolgotrajni notranji oborožen konflikt
15. aprila 2023 je izbruhnil spopad med Abdelom Fattahom al-Burhanom, vodjo sudanskih oboroženih sil (SAF) in vladajoče hunte, ter Mohamedom Hamdanom Dogolom, znanim kot Hemedti, desno roko režima na čelu paravojaških sil za hitro posredovanje (RSF). Ta dva generala – nekdanja zaveznika – sta si prizadevala za odstavitev Omarja al-Baširja med ljudskimi protesti leta 2019 in kasneje med državnim udarom leta 2021, s katerim so civilisti bili odstranjeni iz vlade, odgovorne za prehodno obdobje. Kljub temu so naraščajoče napetosti, ki jih podžigajo nesoglasja glede vključitve RSF v SAF (Hemedti je želel ohraniti svojo neodvisnost in nadzor nad gospodarskimi dejavnostmi), sprožile spor o tem, kdo bo nadzoroval državo. Spopadi potekajo predvsem na jugozahodu države, zlasti v Darfurju (El Fasher) in Kordofanu, kjer se zagrešajo etnična grozodejstva. Tudi glavno mesto Kartum in bližnje rodovitne regije na jugovzhodu (Al Jazirah in Sinnar) so v središču nasilja. Januarja 2025 je RSF nadzorovala večino južnega in zahodnega Sudana, medtem ko so SAF zavzele položaje v preostalem delu države. SAF je za središče svojih operacij izbrala Port Sudan ob Rdečem morju, od koder nadzira večino tokov humanitarne pomoči in od koder se je umaknila Sudanska centralna banka. Prebivalstvo, ki si ga obe strani prizadevata pridobiti na svojo stran, nosi vso breme posledic konflikta: nasilje, visoki življenjski stroški, podhranjenost in epidemije (kolera, ošpice, mrzlica dengue) so do sredine novembra 2024 povzročili smrt več kot 60.000 civilistov. Javna infrastruktura, pridelki in domovi so bili poškodovani zaradi spopadov ter poplav poleti 2024, medtem ko se mednarodna pomoč, ki je nezadostna, s težavo prebija do prejemnikov. Posledica tega je, da polovica prebivalstva hudo trpi zaradi pomanjkanja hrane, pet regij pa je po podatkih ZN prizadetih zaradi lakote. Dvanajst milijonov Sudancev je že bilo razseljenih, vključno s tremi milijoni, ki so pobegnili iz države v Čad, Egipt, Južni Sudan, Etiopijo ali Srednjeafriško republiko.
Sudanske sosednje države, ki trpijo zaradi posledic konflikta (negotovost, migracijski tokovi, motnje v trgovskih poteh), so posredno vpletene z dobavo orožja ali logistično podporo enemu ali celo obema taboroma. Egipt, ki je v ospredju, ima tesne vojaške vezi z generalom Burhanom in njegovo sudansko oboroženo silo (SAF) (z dobavo opreme) ter diplomatske vezi (skupno nasprotovanje sporazumu o delitvi voda Nila in podpora egiptovskemu stališču glede etiopskega jezu »Renaissance«). Julija 2024 je Burhan obnovil odnose z Iranom, s čimer je končal diplomatsko zamrznitev, ki sega v leto 2016 po napadu na saudsko veleposlaništvo v Teheranu, prav tako pa se zbližuje z Rusijo. Obe državi hrepenita po strateški legi Sudana ob Rdečem morju in njegovih rudnih zalogah. Združeni arabski emirati so bili obtoženi, da Hemedtiju dobavljajo orožje, da bi ohranili tesne vezi; med letoma 2016 in 2017 je general poslal najemnike v podporo arabski koaliciji v Jemnu. Poleg tega se zlato, ki ga RSF izkopava v rudnikih v Darfurju, prodaja na trgu v Dubaju. Vendar to sudanski oboroženim silam (SAF) ne preprečuje, da bi trgovale tudi prek Združenih arabskih emiratov (zlato, govedo itd.). Paravojaške enote SAF prav tako poskušajo povečati svoj vpliv pri afriških sosedah, ki omogočajo dobavo orožja, kot sta Čad in Libija – slednjo nadzira maršal Haftar – ter, nekoliko dlje, Uganda in Kenija. Januarja 2025 so ZDA, ki so do takrat skupaj z nevtralno Savdsko Arabijo nadzorovale pogajanja, obtožile RSF genocida in uvedle sankcije proti generalu Hemedtiju, ne da bi pri tem podprle SAF. Istega meseca je Turčija predlagala, da prevzame vlogo posrednika v mirovnih pogajanjih.
Gospodarska aktivnost je odvisna od poteka konflikta
Po dveh letih strmega upada bo gospodarski razvoj odvisen od tega, kako se bo konflikt razvijal v letu 2025. Če se bo razmere umirile, bo Sudan lahko računal na obnovo, ki bo izredno draga in naporna, še posebej če bo država razdeljena. Zaenkrat dejavnost temelji na kmetijstvu in živinoreji, kljub uničenju v glavnih rodovitnih regijah (Al Jazirah), ki so ga povzročili spopadi in poplave poleti 2024, ter na rudarjenju zlata. Industrija in storitve (poslovanje, trgovina na debelo in drobno), ki so bile skoncentrirane v državi Kartum, ki je središče spopadov, so bile pretresene zaradi izjemne negotovosti in se bodo težko opomogle. Spopadi so uničili opremo in infrastrukturo (promet, stavbe, cevovode), kar ovira proizvodnjo in pretok blaga po državi. Konflikt je sprte strani prisilil, da so prešle na alternativne trgovske poti: pristanišča ob Rdečem morju za oborožene sile ter ceste prek Čada in Libije za RSF. Izjemna revščina narašča in bo leta 2025 prizadela 64 % prebivalstva, s čimer bo v razmerah hiperinflacije preprečila okrevanje zasebne potrošnje. Padec vrednosti valute zaradi monetizacije primanjkljaja, izjemna šibkost deviznih rezerv in motnje v dobavnih verigah pojasnjujejo skokovito zvišanje cen. Poleg tega škoda na pridelku in požar v rafineriji Al-Jaili v Kartumu otežujeta kmetijsko in naftno proizvodnjo ter povzročata dvig cen hrane in goriva. Zaradi dejanskega izginotja državnih institucij bo denarna politika neučinkovita ali celo neobstoječa. Javne naložbe bodo skoraj neobstoječe, prav tako pa tudi neposredne tuje naložbe.
Prisvajanje skromnih prihodkov s strani sprtih strani
Razpad državnih institucij in gospodarske dejavnosti je v letih 2023 in 2024 zmanjšal javne prihodke in odhodke; pričakuje se, da bo proračunska manevrska prostost v letu 2025 praktično neobstoječa. Skromni uradni prihodki bodo namenjeni predvsem vojski. Vsaka od sprtih strani poskuša nadzorovati svoje ozemlje, svojo upravo in svoj proračun. FSR, ki nadzira zahod in jug, poskuša osvojiti center z Kartumom, da bi prevzela nadzor nad institucijami, denar pa zasluži s trgovino z zlatom. Sile SAF, ki so se utrdile na severu in vzhodu, imajo prednost zaradi pristanišč in bodo pobirale tranzitne pristojbine za nafto iz Južnega Sudana. Brez pomiritve bo dvostranska (države Zaliva, Kitajska) in večstranska (razširjena kreditna linija, ki je potekla decembra 2022 in je MDS ni podaljšal) proračunska podpora ostala blokirana. Vsak napredek pri zmanjševanju visokega javnega dolga bo še naprej ohromljen, podobno kot pobuda HIPC, ki je bila od državnega udara leta 2021 začasno ustavljena, kar prispeva k kopičenju zaostankov pri plačilih in nevzdržnosti dolga.
Nizka proizvodnja, zlasti v kmetijstvu (žita, živina in bombaž), bo preprečila okrevanje izvoza in zmanjšanje trgovinskega primanjkljaja v letu 2025. Oba tabora se bosta še naprej borila za nadzor nad sektorjem zlata, ki zagotavlja polovico prijavljenih izvoznih prihodkov, vendar skoraj dvakrat toliko, če upoštevamo zlato, ki ga oba tabora izvažata »pod mizo«. Če se bo razmere umirile, bo rast uvoza, ki jo bodo povzročile obnova, oživitev domačega povpraševanja in primanjkljaj v lokalni proizvodnji, presegla rast izvoza. Nakazila iz diaspore in mednarodna pomoč sta omejena zaradi nestabilnosti. Izboljšalo bi se lahko le saldo storitev zaradi prejemanja plačil, povezanih s pravicami Južnega Sudana do tranzita. Te se bodo ponovno začele po zaključku popravil naftovoda, ki povezuje naftna polja družbe DAR Petroleum Oil Company z Rdečim morjem, v oktobru 2024, kar je omogočila ponovna vzpostavitev nadzora nad večino njegove trase s strani SAF. Višja sila, ki je omejevala izvoz surove nafte iz Južnega Sudana, je bila odpravljena.