Švica

Gospodarska rast bo tudi v letu 2025 še naprej zmerna

Švicarsko gospodarstvo je v letu 2024 zmerno raslo kljub šibkemu razvoju v evroobmočju in vse večji globalni politični negotovosti. Relativno močna zasebna potrošnja ter prihodki od licenčnin za tekme UEFA EURO 2024 in olimpijske igre v Parizu so imeli opazen vpliv na Švico. Gospodarstvo naj bi ostalo trdno. Zasebna potrošnja naj bi beležila stabilno rast in ostala pomemben steber splošne rasti. Poleg tega naj bi inflacija, čeprav bo v teku leta verjetno nekoliko nihala, nikoli ne dosegla 1 % in naj bi bila znatno nižja kot v zadnjih treh letih. Cene energije in hrane so v drugi polovici leta 2024 padle, kar zagotavlja nizko izhodišče v letu 2025. Poleg tega je bila referenčna obrestna mera za hipoteke („hypothekarischer Referenzzinssatz“), ki jo je švicarska vlada določila za uravnavanje trga in usmerjanje bank, v začetku marca 2025 znižana z 1,75 % na 1,5 %, tj. na najnižjo raven od decembra 2023. To je prvič od marca 2020, da je vlada znižala obrestno mero, kar bi lahko vplivalo na vse nove najemnine (60 % gospodinjstev je najemnikov), ki bi morala imeti koristi od nižje najemnine. Drugič, na potrošnjo bodo vplivali tudi nadaljnji porasti stroškov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Povprečna premija se bo leta 2025 zvišala za 6 %. To je sicer manj kot povečanje v letu 2024, ki je v povprečju znašalo 8,7 %. Medtem naj bi se nominalne plače v letu 2025 nadalje povečale za 1,4 %. Čeprav bo stopnja rasti plač nižja kot v zadnjih dveh letih (1,7 % oziroma 1,6 %), bo tudi stopnja inflacije nižja, kar bo povzročilo opazno višjo realno stopnjo rasti plač kot v prejšnjih letih (1,0 % namesto 0,5 % v letu 2024), kar bo izboljšalo kupno moč.

Manjši inflacijski pritisk je Švicarsko nacionalno banko (SNB) že v letu 2024 prisilil, da je štirikrat znižala svojo vodilno obrestno mero, in sicer s 1,75 % na 0,5 %. Marca 2025 je sledilo še eno znižanje obrestne mere za 25 baznih točk, s čimer se je raven obrestne mere znižala na 0,25 %, kar velja za nevtralno raven. Ker ne pričakujemo, da bo denarna politika postala ekspanzivna, v letošnjem letu ne pričakujemo nadaljnjih znižanj obrestnih mer. Čeprav bi nižja obrestna mera morala podpreti kreditno financiranje podjetniških naložb, bi visoka globalna geopolitična negotovost, zlasti pa morebitni trgovinski spor z ZDA, lahko podjetja zadržala v načinu »počakajmo in bomo videli«. Kljub temu naj bi pozitivni učinki prišli iz gradbenega sektorja. Medtem ko bo tudi komercialno gradbeništvo ostalo v mirovanju, naj bi se stanovanjsko gradbeništvo počasi vrnilo z nizke ravni. V to smer kažejo vodilni kazalniki in večje število izdanih gradbenih dovoljenj. Poleg tega ostaja civilno gradbeništvo – predvsem na področju javnega prevoza, infrastrukture in zdravstvenega sektorja – pomemben gonilnik gradbeništva. Med projekte sodijo na primer razširitev Gotthardskega predora z drugim predorom (skupni stroški projekta znašajo 2,1 milijarde CHF), povečanje zmogljivosti železniških postaj v Ženevi in Lozani ter razširitev projektov alpskih sončnih elektrarn (Solar Express). Načrtovana je tudi širitev Univerzitetne klinike v Zürichu in drugih stavb na univerzitetnem območju.

Napovedi za švicarsko zunanjo trgovino v velikem obsegu so zaradi negotove trgovinske politike ZDA še posebej težko predvidljive. Švica je leta 2023 z ZDA imela presežek trgovinske bilance v višini 34,25 milijarde CHF, kar je najvišji trgovinski presežek z katerim koli trgovinskim partnerjem (4,3 % BDP). Izvoz farmacevtskih izdelkov igra pomembno vlogo in bi ga carine močno prizadele. Če ne bo prišlo do znatne eskalacije trgovinskega spora z ZDA, se bo zunanja trgovina verjetno zmerno razvijala ob močnem izvozu farmacevtskih izdelkov, medtem ko se bo svetovno povpraševanje po strojih, elektroniki in urah verjetno še naprej zmanjševalo. Večje povpraševanje po finančnih storitvah in trdni prihodki iz turizma bi to morali delno izravnati. Pomemben negativni dejavnik, ki vpliva na realno rast švicarskega gospodarstva, je odsotnost večjih mednarodnih športnih dogodkov v letu 2025. Organizatorji velikih športnih prireditev (npr. FIFA, UEFA in MOK) podpirajo gospodarstvo s svojimi prihodki iz licenc. Ker se veliki (moški) nogometni dogodki in olimpijske igre odvijajo le vsaki dve leti, bo to v letu 2025 zaviralo gospodarstvo.

Javne finance so v dobrem stanju, vendar se na obzorju kažejo višji socialni izdatki

Javne finance še naprej kažejo majhen presežek v skupnih javnih financah zaradi boljših rezultatov kantonov in sistema socialne varnosti, ki so več kot nadomestili povečan zvezni primanjkljaj. Od leta 2026 bo osnovna pokojnina vključevala 13. mesečno izplačilo. Vendar pa ostaja nejasno, kako naj bi se to financiralo (bodisi z višjimi prihodki bodisi s proračunskim primanjkljajem). Dodatni stroški v letu 2026 znašajo 4,1 milijarde CHF (0,5 % BDP v letu 2024). V vsakem primeru javni dolg ostaja zelo nizek in ne daje razloga za zaskrbljenost.

Država dosledno beleži presežek na tekočem računu zaradi znatnega blagovnega presežka, ki je leta 2024 znašal 14 % BDP. Čeprav finančni in zavarovalniški sektor ter športne licence igrajo pomembno vlogo v zunanjih računih, storitve in bilanca primarnih dohodkov (npr. dohodki iz naložb v tujini in čezmejnih delavcev) strukturno beležijo majhen primanjkljaj. Poleg tega obstaja strukturni primanjkljaj v bilanci sekundarnih dohodkov (transferjev), ki je posledica tujih delavcev, ki delajo v Švici in del svojega dohodka pošiljajo domov (403.000 zaposlenih v letu 2024, kar predstavlja 7,6 % vseh zaposlenih). Leta 2025 naj bi se morebitno izboljšanje presežka v blagovni menjavi in višji prihodki iz finančnih storitev izravnali zaradi odsotnosti ključnih športnih dogodkov. To naj bi ohranilo stanje tekočega računa v grobem nespremenjeno.

Obsežna švicarska sredstva v tujini, ki so posledica ponavljajočih se presežkov na tekočem računu, državi omogočajo znatno pozitivno neto stanje tujih naložb (111 % BDP konec septembra 2024), katerega višina se spreminja glede na cene na borzi in menjalni tečaj USD/CHF.

Notranjepolitična situacija je stabilna, vendar bi nov trgovinski sporazum z EU lahko zapletel razmere

Švicarski politični sistem je izredno stabilen zaradi tradicije političnega konsenza v državi. Glavne odločitve se sprejemajo z referendumi. Zvezni svet, tj. vlada, sestavlja sedem ministrov. Predsednik se izvoli iz te skupine za eno leto, pri čemer se ta funkcija izmenjuje. Od leta 1959 je sestava Zveznega sveta določena po tako imenovani »čarobni formuli«, pri čemer prve tri stranke na splošnih volitvah prejmejo po dva sedeža, četrta stranka pa en sedež. Da bi se »nova« stranka uvrstila v Zvezni svet, mora na dveh zaporednih volitvah zasedati mesto med prvimi štirimi, kar je redko. Zato se sestava sveta po strankah po zadnjih splošnih volitvah oktobra 2023 ni spremenila. Desničarska nacionalno-konzervativna SVP, socialdemokratska SP in liberalna FDP imajo po dva sedeža, krščansko-demokratska stranka Center pa en sedež. Naslednje splošne volitve so predvidene za leto 2027.

Odnosi med Švico in Evropsko unijo so se izboljšali. Glavni problem leži v trgovinskih sporazumih, ki vključujejo tudi dele predpisov o migracijah in varstvu delavcev. Trenutno veljajo dvostranski sporazumi I in II iz let 2002 in 2005 ter skupno 120 posameznih sporazumov. Leta 2008 so se začela pogajanja o vsestranskem trgovinskem sporazumu, ki bi povzel in posodobil obstoječe posamezne sporazume. Vendar pa se je švicarska vlada po več letih pogajanj leta 2021 odločila, da končnega sporazuma ne bo podpisala, saj je bilo jasno, da bi bil na referendumu zavrnjen. Vloga Sodišča Evropske unije kot mehanizma za reševanje sporov, ki bi lahko omejila suverenost Švice, je bila zavrnjena. Ohranjanje visoke ravni zaščite plač in delavcev v Švici je bilo glavna točka spora, ki je izhajala iz strahu pred nebrzdano migracijo v EU, prav tako pa tudi morebitno prejemanje švicarske socialne pomoči s strani državljanov EU. Odnosi so se ohladili, vendar so se pogajanja marca 2023 ponovno začela in decembra 2024 zaključila z novim sporazumom. Novi sporazum zdaj vključuje zaščitno klavzulo o migracijah. Prosti pretok oseb med EU in Švico se lahko omeji, če povzroča resne gospodarske in socialne težave. Če EU ne bo soglašala z omejitvijo, bo o izidu odločalo nevtralno arbitražno sodišče. Pristojnosti Sodišča Evropske unije bodo prav tako omejene, da se ohrani suverenost Švice. Če bo pravo EU v nasprotju s švicarskim pravom, bo o zadevi prav tako odločalo arbitražno sodišče. Za razlago prava EU se mu ni treba obrniti na Sodišče Evropske unije.

Novi sporazum še ni bil ratificiran. Referendum v Švici je načrtovan za konec leta 2025 ali začetek leta 2026. Odobritev je še vedno negotova, saj se zlasti SVP, ki je bila najmočnejša stranka na zadnjih volitvah, nasprotuje tesnejšim vezi z EU. Zvezni svet se je zato odločil, da bo celoten paket razdelil in oblikoval štiri delne sporazume (prost pretok oseb in kopenski promet, trg z električno energijo, varnost hrane in zdravje). O teh delnih sporazumih se bo nato lahko glasovalo posamično na referendumih. Kljub temu ni jasno, kako se bo EU odzvala, če bodo odobreni le deli sporazuma.

Plačilo

Menice in čeki se v Švici zaradi previsokih bančnih in davčnih stroškov običajno ne uporabljajo. Kolkovina za menice znaša 0,75 % glavnice za domače menice in 1,5 % za mednarodne menice.

Gospodarski subjekti so še posebej zahtevni glede formalne veljavnosti čekov in menic kot plačilnih instrumentov.

Domača in mednarodna plačila se običajno izvajajo z bančnim nakazilom – zlasti prek elektronskega omrežja SWIFT, s katerim so povezane večje švicarske banke. SWIFT omogoča hiter in učinkovit način obdelave plačil po nizkih stroških.

Izterjava dolgov

Švicarski pravni sistem ima nekatere tehnične posebnosti, zlasti: obstoj upravnega organa, znanega kot Urad za izvršbo in stečaj (Office des poursuites et des faillites / Betreibungs und Konkursamt / Ufficio di esecuzione e fallimenti) v vsakem kantonu, z več uradi na lokalni ravni, ki so odgovorni za izvrševanje sodnih odredb. Njihove funkcije ureja zvezna zakonodaja. Zainteresirane stranke lahko vpogledajo v evidence urada ali pridobijo izpiske iz njih; nov, enoten civilni postopkovni zakonik, ki ga je pripravila strokovna komisija in odobril Zvezni svet, je začel veljati leta 2011. Ta zakonik je prinesel razveljavitev 26 kantonskih postopkovnih zakonov, ki so ovirali učinkovitost pravosodnega sistema. Kljub temu je za sodne postopke potrebna pomoč odvetnika, ki je seznanjen z organizacijo sodišč v pristojnosti, kjer je bila zadeva sprožena, ter z jezikom, ki se uporablja v sodnem postopku (francoščina, nemščina ali italijanščina).

Faza sporazumnega reševanja

Postopek izterjave dolgov se začne z izdajo zadnjega opomina, po možnosti s priporočeno pošto (kar omogoča obračun zamudnih obresti). V opominu se dolžnika pozove, naj v roku dveh tednov plača dolgovani glavni znesek skupaj z zamudnimi obrestmi, izračunanimi po zakonski obrestni meri 5 % (razen če se stranki ne dogovorita drugače).

Sodni postopek

Če plačilo ni izvršeno, lahko upnik pri Uradu za izvršbo in stečaj vloži podpisan in izpolnjen obrazec zahtevka (réquisition de poursuite). Ta urad nato dolžniku vroči končno odredbo o plačilu v roku 20 dni, ki začne veljati z dnem vročitve zahtevka.

Čeprav je ta postopek za upnike zelo enostaven, dolžnikom kljub temu omogoča, da v 10 dneh od vročitve ugovarjajo nalogu, ne da bi morali navesti razloge. V takih primerih je edina možnost za upnike, da poiščejo pravno varstvo prek uradnega sodnega postopka, če nimajo brezpogojnega dokaza o dolgu, s katerim bi lahko zavrnili dolžnikov ugovor.

Pred začetkom uradnega sodnega postopka je obvezno opraviti mediacijo ali poravnavo pred mirovnim sodnikom. To ne velja za spore, ki sodijo v pristojnost Gospodarskega sodišča v Zürichu, ali za primere, v katerih sta se obe stranki dogovorili, da ta postopka ne bosta upoštevali, in je znesek terjatve višji od 100'000 CHF.

Pravni postopki vključujejo začetek uradnega (in zdaj poenotenega) postopka, ki obsega pisno in ustno fazo, z možnostjo zaslišanja prič med sodnim zaslišanjem. Ti postopki lahko trajajo od enega do treh let, odvisno od kantona.

Nasprotno pa lahko upnik, če ima v rokah brezpogojni dokaz o dolgu, ki ga je podpisal dolžnik (kateri koli izvirni dokument, v katerem kupec priznava svoj dolg – na primer menica ali ček), lahko zahteva začasno odpravo ugovora dolžnika (main levée de l’opposition), ne da bi se moral pojaviti pred sodiščem. To je poenostavljen postopek, ki je hiter in relativno enostaven za pridobitev, pri čemer sodišče svojo odločitev utemelji na podlagi dokumentov, ki jih predloži prodajalec.

0

Ko je ta odredba o odpravi ugovora izdana, ima upnik 20 dni časa, da zadevo predloži sodniku, da pridobi odpis dolga (libération de dette) in nato izvršilni nalog. Ko sodišče izda končno odločbo, Urad za izvršbo in stečaj izda izvršilni nalog ali predlog za stečaj (commination de faillite). Ta predlog za stečaj omogoča upniku, da sodišču pošlje zahtevo za stečaj. Ob prejemu te zahteve sodišče določi obravnavo in obema strankama pošlje pisno vabilo na obravnavo. Če dolžnik ne opravi plačila in upnik ne umakne svoje zahteve, bo sodišče razglasilo stečaj dolžniškega podjetja.

Pravne postopke obravnava bodisi sodišče prve stopnje bodisi okrožno sodišče. Gospodarska sodišča, ki jim predseduje senat poklicnih in nepoklicnih sodnikov, obstajajo v štirih germanskih kantonih: Aargau, Bern, Sankt Gallen in Zürich.

Ko je pritožba vložena pri kantonskem sodišču – kar je zadnja pritožbena instanca za terjatve, ki presegajo 30'000 CHF –, zadeve obravnava glavna zvezna sodna institucija: Švicarsko zvezno sodišče (Tribunal fédéral Suisse / Schweizerisches Bundesgericht / Tribunale federale svizzero), ki se nahaja v Lozani.

0

0

Izvršba sodne odločbe

Stečajni postopki

POSTOPKI PRESTRUKTURIRANJA

Postopek prestrukturiranja (Nachlassverfahren) lahko sproži bodisi dolžnik bodisi upnik. Upravitelj sprejme potrebne ukrepe za pripravo sporazuma o poravnavi, ki ga morajo odobriti upniki in sodišče. Nato se opravi popis premoženja, pri čemer se oceni vrednost vseh sredstev. Za odobritev sporazuma je potrebno pritrdilno glasovanje kvoruma, ki ga sestavlja bodisi večina upnikov, ki predstavljajo dve tretjini skupnega dolga, bodisi četrtina upnikov, ki predstavljajo tri četrtine skupnega dolga. Po odobritvi mora sporazum potrditi sodišče. Takrat postane veljaven in zavezujoč za vse upnike, katerih terjatve so predmet sporazuma.

STEČAJNI POSTOPKI

Sodišče lahko razglasi stečaj družbe in jo vključi v stečajni postopek, če je upnik to uspešno zahteval po tem, ko je dolžnik izjavil, da je nesolventen. Sodišče bo odločilo, ali se uporabi skrajšani ali redni postopek, ali pa se bo stečajni postopek nadaljeval (če premoženje ne zadostuje za kritje predvidenih stroškov postopka). Stečajni upravitelj nato sestavi popis premoženja. Skrajšani postopek se odredi, če je malo verjetno, da bo iztržek iz premoženja pokril stroške rednega postopka. V tem primeru se sestanki upnikov ne sklicujejo, stečajni urad pa nadaljuje z likvidacijo in unovčenjem premoženja brez sodelovanja upnikov.

Če se uporabi redni stečajni postopek, stečajni upravitelj objavi obvestilo o stečaju, v katerem vse upnike in dolžnike pozove, naj v 30 dneh prijavijo svoje terjatve in dolgove. To obvestilo vabi upnike na prvo sejo (na kateri lahko namesto državnega stečajnega urada imenujejo zasebnega stečajnega upravitelja) in na sestanek odbora upnikov. Skliče se drugi sestanek za začetek ali nadaljevanje uveljavljanja terjatev do tretjih oseb ter za dogovor o načinu unovčitve premoženja, ki pripada stečajni masi.

0

Zadnja posodobitev: marec 2025