Združeno kraljestvo

Evropa

BDP na prebivalca ($)
$49647.6
Število prebivalcev (v letu 2021)
68,0 milijona

Ocenjevanje:

Tveganje države
A3
Poslovno okolje
A1
Prejšnje
A3
Prejšnje
A1
This content has been automatically translated. It may not be as accurate as the original.

suggestions

Povzetek

Prednosti

  • Proizvodnja ogljikovodikov pokriva tri četrtine potreb po energiji
  • Sektorji z visoko dodano vrednostjo (letalstvo, farmacija, avtomobilska industrija)
  • Močna prisotnost na področju finančnih, pravnih in drugih poslovnih storitev
  • Konkurenčen in privlačen davčni in pravni sistem

Slabosti

  • Visok javni dolg, dolg gospodinjstev in dolg finančnega sektorja
  • Nizka produktivnost in pomanjkanje usposabljanja, ki ne spodbujata inovacij
  • Regionalne razlike med jugovzhodom (zlasti Londonom) in preostalim delom države, predvsem na področju prometne in energetske infrastrukture

Blagovne izmenjave

Izvoz blaga kot % celotnega

Združene države Amerike
16%
Nemčija
9%
Nizozemska
8%
Irska
7%
Francija
6%

Uvoz blaga kot % celotnega

Nemčija 12 %
12%
Kitajska 10 %
10%
Združene države Amerike 10 %
10%
Nizozemska 9 %
9%
Francija 6 %
6%

Ocene tveganj v posameznih sektorjih

Pregled

To poglavje je dragoceno orodje za finančne direktorje podjetij in vodje kreditnih služb. Zagotavlja informacije o praksah plačevanja in izterjave dolgov, ki se uporabljajo v državi.

Oživitev gospodarstva ostaja zmerna zaradi šibkega domačega in zunanjega povpraševanja

Gospodarstvo Združenega kraljestva naj bi se v preostanku leta 2026 in v letu 2027 razširilo le v zmernem obsegu, kar omejujejo šibka potrošnja gospodinjstev, višji stroški zadolževanja in zahtevno zunanje okolje. Čeprav se zdi, da je trg dela že prešel najslabši del, naj bi bilo okrevanje postopno, medtem ko ponovni inflacijski pritiski v letu 2026 izničujejo koristi nedavne rasti plač. Višji stroški hipotek in nadaljnja negotovost glede gospodarskih obetov prav tako vplivajo na zaupanje potrošnikov in dejavnost na nepremičninskem trgu, kar omejuje možnosti za močnejše okrevanje zasebnega povpraševanja. Denarna politika naj bi ostala relativno restriktivna, saj vztrajna inflacija omejuje zmožnost Banke Anglije, da bi znatno znižala obrestne mere. Posledično bodo pogoji financiranja za gospodinjstva in podjetja verjetno ostali zahtevni skozi večji del obdobja napovedi. Javna poraba in javne naložbe bodo zato še naprej igrale pomembno vlogo pri podpiranju rasti, zlasti prek povečanih izdatkov za obrambo, infrastrukturnih projektov in naložb v stanovanjsko gradnjo. Čeprav naj bi reforme na področju prostorskega načrtovanja postopoma podprle gradbeno dejavnost in naložbe, se bodo morebitne znatne gospodarske koristi verjetno jasneje pokazale šele v letu 2027.

Zunanje razmere ostajajo težke. Počasnejša svetovna rast, ameriške carine in nadaljnja šibkost ključnih izvoznih trgov negativno vplivajo na trgovinske rezultate. Čeprav so se odnosi med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo postopoma izboljšali, trgovinska trenja še naprej omejujejo izvoz blaga. Posledično naj bi gospodarska rast ostala bolj odvisna od domačega povpraševanja kot od zunanje trgovine.

Število stečajev podjetij ostaja visoko, kljub nekoliko manjšemu obsegu v primerjavi z vrhuncem leta 2024. Čeprav se je število stečajev v prvi polovici leta 2026 zmanjšalo, so se pritiski okrepili v sektorjih, ki so najbolj izpostavljeni višjim stroškom energije, globalni konkurenci in šibkejšemu povpraševanju, vključno z dobavitelji avtomobilske industrije, gradbenimi materiali, proizvodnjo kovin, prometom in nepremičninami. Gledajoč v prihodnost naj bi vztrajni pritiski na stroške, zadržano povpraševanje in višje obrestne mere, ki bodo dlje časa ostale na visoki ravni, prispevali k ponovnemu povečanju števila insolventnosti v pozni polovici leta 2026 in v letu 2027.

Fiskalno stanje se kljub naraščajočemu dolgu počasi izboljšuje

Pričakuje se, da se bo proračunski primanjkljaj Združenega kraljestva v letih 2026 in 2027 postopoma zmanjševal, kar bodo podprli višji davčni prihodki zaradi višjih nominalnih plač in nedavnih davčnih povečanj. Vendar naj bi se povečale tudi javne porabe, zlasti na področju obrambe, javnih storitev in investicijskih programov. Posledično naj bi se javni dolg kot delež BDP še naprej povečeval, čeprav počasneje kot v zadnjih letih. Hkrati naj bi Banka Anglije še naprej zmanjševala svoj portfelj državnih obveznic, čeprav bo tempo kvantitativnega zaostrovanja verjetno ostal postopen.

Pričakuje se, da bo primanjkljaj na tekočem računu v obdobju napovedi v glavnem ostal nespremenjen. Precejšen presežek v trgovini s storitvami, ki ga podpirajo prednosti Združenega kraljestva na področju finančnih in strokovnih storitev, bo še naprej delno izravnaval vztrajni primanjkljaj v trgovini z blagom. Rastoče domače povpraševanje in javne naložbe bodo verjetno podprle rast uvoza, kar bo omejilo kakršno koli znatno izboljšanje zunanjega salda. Čeprav so podjetja zdaj že večinoma absorbirala trgovinske prilagoditve po brexitu, višji stroški, povezani s trgovinskimi odnosi med Združenim kraljestvom in EU, še naprej bremenijo obseg trgovine.

Novo vodstvo preoblikuje politične prioritete

Kljub temu, da si je laburistična vlada na splošnih volitvah leta 2024 zagotovila veliko parlamentarno večino, se je njena javna podpora v letu 2025 in prvi polovici leta 2026 zmanjševala. To je doseglo vrhunec z menjavo vodstva junija 2026, ko je premier Keir Starmer odstopil in ga je nasledil Andy Burnham, nekdanji minister v laburističnem kabinetu in dolgoletni župan Velike Manchestre. Čeprav nova vlada ostaja zavezana splošnim ciljem laburističnega programa iz leta 2024, Burnham daje večji poudarek regionalni decentralizaciji, naložbam v stanovanja, socialni oskrbi in reševanju brezposelnosti med mladimi.

Pričakuje se, da se bo nova vlada bolj osredotočila na tradicionalna socialna vprašanja z večjimi vlaganji v stanovanjsko gradnjo, lokalno infrastrukturo in regionalni razvoj. Čeprav so nadaljnja zvišanja davkov še vedno verjetna, naj bi bila bolj ciljno usmerjena in zmerna, kot se je predvidevalo, kar odraža zaskrbljenost glede vpliva višjih davkov na poslovne naložbe in porabo gospodinjstev. Da bi podprli višjo raven javnih naložb in hkrati ostali v okviru vladnih fiskalnih pravil, naj bi se dodatno financiranje vse bolj opiralo na javne finančne institucije in javno-zasebne investicijske instrumente, namesto zgolj na običajno vladno zadolževanje. Sprememba na vodstvenem položaju je izboljšala položaj Laburistične stranke v javnomnenjskih raziskavah, čeprav se stranka za podporo še vedno tesno tekmuje s stranko Reform UK, kar kaže na bolj konkurenčno politično okolje. Naslednje splošne volitve so predvidene šele avgusta 2029, čeprav se še vedno pojavljajo špekulacije, da bi Burnham lahko poskušal pridobiti mandat že prej, če se bodo gospodarske razmere in trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej izboljševali.

Hkrati se Združeno kraljestvo še naprej spopada s kompleksnim mednarodnim okoljem, pri čemer uravnava svoje odnose z Združenimi državami Amerike in hkrati išče tesnejše sodelovanje z Evropsko unijo. Sodelovanje na področju obrambe in varnosti je postalo vse pomembnejše področje delovanja, saj vlada močnejša evropska partnerstva obravnava kot sredstvo za podporo tako gospodarskih kot geopolitičnih ciljev.

Prakse plačil in izterjave

To poglavje je dragoceno orodje za finančne direktorje podjetij in vodje kreditnih služb. Zagotavlja informacije o praksah plačil in izterjave dolgov, ki se uporabljajo v državi.

Plačilo

Čeki se še vedno uporabljajo za domača in mednarodna poslovna plačila, čeprav se za mednarodne transakcije raje uporabljajo menice in akreditivi. Pogosto se uporabljajo tudi bančni prenosi – zlasti prenosi prek sistema SWIFT –, ki veljajo za hiter in zanesljiv način plačila. Tudi direktne obremenitve in trajni nalogi veljajo za praktične rešitve za redna ali predvidena plačila in se še posebej pogosto uporabljajo pri domačih transakcijah. Račune je sprejemljivo izdajati tako pred kot po dobavi blaga ali opravljenih storitvah.

Izterjava dolgov

MIROVNA FAZA

Postopek izterjave dolgov se običajno začne s pošiljanjem zahtevka za plačilo dolžniku, čemur sledi vrsta nadaljnje pisne korespondence, telefonskih klicev ter (če vrednost dolga to dopušča) osebnih obiskov in sestankov z dolžnikom. Postopek izterjave je zasnovan kot zaporedje stopenj, ki se začne s prijateljsko (predsodno) fazo izterjave in se stopnjuje vse do sodnega spora, če dolžnik ne izpolni svojih obveznosti.

SODNI POSTOPKI

Okrožno sodišče ima izključno civilno pristojnost. Sodniki obravnavajo tožbe v zvezi z izterjavo dolgov, telesnimi poškodbami, kršitvami pogodb o blagu ali premoženju, izterjavo zemljišč ter družinskimi zadevami (kot so razveza zakonske zveze in posvojitev). Zadeve, katerih vrednost je manjša od 25.000 GBP (ali manj kot 50.000 GBP v primeru telesnih poškodb), morajo imeti prvo obravnavo na okrožnem sodišču.

Višje sodišče ima sedež v Londonu, vendar ima po vsej Angliji in Walesu tudi regionalne enote, znane kot »okrožni registri«. Sestavljajo ga trije oddelki: oddelek Queen’s Bench, oddelek Chancery in oddelek za družinske zadeve.

Pritožbeno sodišče ima dva oddelka – civilni oddelek in kazenski oddelek.

Vrhovno sodišče sestavljajo predsednik, namestnik predsednika in dvanajst poklicnih sodnikov.

Pospešeni postopki (skrajšani postopki)

Da bi lahko vložil zahtevo za skrajšano sodbo, mora tožnik pri sodišču pridobiti obrazec za obvestilo o vlogi. To mora biti podprto z izjavo, v kateri tožnik navede, zakaj meni, da bi morala biti izdana skrajšana sodba – bodisi zato, ker toženec nima resničnih možnosti za uspešno obrambo pred tožbo, bodisi zato, ker ni razloga, da bi se o zadevi odločalo v polnem sodnem postopku.

Kopija te izjave se vroči nasprotni stranki sedem dni pred obravnavo o skrajšani sodbi. Nasprotna stranka ima prav tako možnost predložiti izjavo, vendar jo mora poslati najpozneje tri dni pred obravnavo. Tožnik ne more vložiti zahtevka za izdajo sklepa o hitrem postopku, dokler dolžnik ne vrne potrdila o vročitvi ali ne vloži odgovora na tožbo. Če se sodišče strinja s tožnikom, izda ugodno sodbo. Zahtevek bo zavrnjen, če se sodišče s tožnikom ne strinja.

Redni postopki

Za okrožno sodišče in višje sodišče zdaj veljajo enaki postopki in pristojnosti. Ustanovljenih je bilo več »postopkovnih poti« za reševanje sporov, vsaka s svojim časovnim razporedom. Zahtevke razporedi na posamezno pot postopkovni sodnik glede na njihovo denarno vrednost. Pred začetkom sodnega postopka je treba upoštevati postopke za poravnavo. Ti postopki so bili zasnovani z namenom, da se zadevne stranke spodbudi k poravnavi sporov brez potrebe po sodnem postopku, s čimer se zmanjšajo stroški in skrajša čas sodnega postopka.

Postopek se uradno začne, ko tožnik (prej »tožec«) vloži tožbeni obrazec pri okrožnem sodišču ali višjem sodišču. Podrobnosti o tožbi so navedene v tožbenih navedbah, ki so običajno ločen dokument, priložen tožbenemu obrazcu. Obrazec za tožbo mora toženi stranki vročiti sodišče ali tožnik. Tožena stranka lahko nato v 14 dneh od vročitve odgovori na obrazec za tožbo. Za dolžnika je dogovorjeno podaljšanje roka za 28 dni, da vloži odgovor na tožbo in/ali nasprotno tožbo. Ko se ti uradni dokumenti izmenjajo, sodišče odredi obema strankama, da izpolnita »vprašalnik o razporeditvi«.

Odredba o zamrznitvi (prej Mareva Injunction)

Odredba o zamrznitvi (ali zamrznitvena odredba) je posebna začasna odredba, ki tožencu preprečuje razpolaganje s premoženjem ali njegovo izvoz iz države. Eden od pogojev za izdajo takšne odredbe je pogosto, da vlagatelj v celoti krije stroške osebi, proti kateri je bila odredba izdana, če se izkaže, da je bila neprimerna. Za tipični gospodarski spor lahko od začetka pravnega postopka do izdaje sodbe mine 18–24 mesecev.

Izvršba sodne odločbe

Na voljo je več izvršilnih mehanizmov. Mednje spadajo izvršilni nalog (ki sodnemu izvršitelju okrožnega sodišča omogoča, da od dolžnika zahteva plačilo) ter nalog za prisilno izvršbo (Fieri Facias) za dolgove, ki presegajo 600 GBP, na podlagi katerega lahko izvršilni uradnik višjega sodišča zaseže blago v vrednosti, enakovredni znesku dolgov iz sodbe (za poznejšo prodajo na dražbi in pobot z dolgovanim zneskom).

Kot članica Evropske unije je Združeno kraljestvo sprejelo več izvršilnih mehanizmov za sodbe, izdane v drugih državah EU. Ti vključujejo plačilne naloge EU, ki so neposredno izvršljivi na domačih sodiščih, ter evropski izvršilni nalog za nesporne terjatve. Sodbe, izdane v državah zunaj EU, se priznajo in izvršijo, če ima država izdajateljica sklenjen sporazum z Združenim kraljestvom. Če takšen sporazum ne obstaja, angleško mednarodno zasebno pravo predvideva postopek exequatur.

Stečajni postopki

UPRAVLJANJE

Upravno postopek je namenjen kot reševalni mehanizem, ki podjetjem (kadar je to mogoče) omogoča nadaljevanje poslovnih dejavnosti. Postopek se začne bodisi z vlogo na sodišče za izdajo odredbe o upravnem postopku bodisi z vložitvijo dokumentov na sodišče, ki dokazujejo izvensodno imenovanje upravitelja.

PROSTOVOLJNI DOGOVOR PODJETJA (CVA)

CVA je neformalni, a zavezujoč sporazum med podjetjem in njegovimi nezavarovanimi upniki, v okviru katerega se ponovno pogajajo o dolgovih podjetja. Uporabi se lahko za izogibanje drugim stečajnim postopkom, kot sta upravno postopek ali likvidacija, ali za njihovo podporo. Predvideva načrt prestrukturiranja, ki zahteva podporo tudi tistih upnikov, ki s tem niso soglasni.

PORAVNAVNI NAČRT UPNIKOV

Dogovor z upniki je sodno odobren kompromis ali dogovor med podjetjem kot dolžnikom in vsemi skupinami njegovih upnikov za reorganizacijo ali prestrukturiranje njegovih dolgov. Ne gre za postopek insolventnosti in ne vključuje moratorija na ukrepe upnikov. Lahko pa se izvaja v povezavi z uradnimi postopki insolventnosti (upravno postopkom ali likvidacijo). Prav tako ga lahko samostojno izvede podjetje dolžnik.

UPRAVLJANJE

Obstajajo tri vrste stečajnih upraviteljev. Prva je stečajni upravitelj, imenovan z zakonskimi pooblastili. Druga vrsta stečajnega upravitelja je tista, ki je imenovana v skladu s pogoji fiksne obremenitve ali listine o zavarovalnem skrbništvu. Tretja kategorija je upravitelj (ki je imenovan v skladu s pogoji splošne obremenitve nad celotnim premoženjem ali znatnim deležem premoženja dolžniškega podjetja).

LIKVIDACIJA

Družba lahko vstopi v prostovoljno ali prisilno likvidacijo. Prostovoljne likvidacije so lahko bodisi »prostovoljna likvidacija delničarjev« bodisi »prostovoljna likvidacija upnikov«. Oba postopka sproži sama družba s sprejetjem sklepa na skupščini delničarjev. Družba nato preneha poslovati, likvidator pa zbere premoženje družbe in iztržek razdeli med upnike, da se v največji možni meri poravnajo obveznosti družbe.

Zadnja posodobitev: avgust 2026