Kitajska v odgovor na ameriške dajatve uvaja povračilne trgovinske ukrepe, ki vključujejo tudi sojo, kar ogroža ameriške pridelovalce, ki se že zdaj spoprijemajo z nižanjem cen. Naš ekonomist vam prinaša pregled stanja.
- Povračilni trgovinski ukrepi, ki jih je Kitajska sprejela zoper ZDA, vključujejo sojo.
- Kitajska je največja uvoznica soje, saj je nanjo leta 2024 odpadlo 75 % globalnega uvoza.
- Pričakujemo, da se bodo leta 2025 povprečne cene soje znižale na 410 USD/t oziroma za 15 % na medletni ravni.
Ameriški pridelovalci soje bodo verjetno postranska škoda trgovinskih napetosti med Kitajsko in ZDA, čeprav se jih večina nahaja v zveznih državah v srednjezahodnem delu ZDA, kjer so na zadnjih predsedniških volitvah v velikem številu volili D. Trumpa.
Simon Lacoume, sektorski analitik v družbi Coface.
Razlog za zaskrbljenost ameriških pridelovalcev soje
Dne 10. marca 2025 je Peking v odgovor na carinske ovire, ki jih je Trumpova vlada uvedla nekaj dni prej, napovedal 15-odstotne povračilne carine na številne ameriške proizvode, vključno s sojo. Ti ukrepi so razlog za zaskrbljenost ameriških pridelovalcev soje. Kitajska in ZDA sta od začetka tega tisočletja močno soodvisni.
Porast živinoreje in porabe mesa na Kitajskem (za 45 % na prebivalca v zadnjih dveh desetletjih) je glavno gonilo skokovite rasti uvoza soje. V tem obdobju se je uvoz soje na Kitajsko povečal z 28 na 109 milijonov ton.
Trgovinske napetosti: 75-odstotni upad uvoza ameriške soje na Kitajsko leta 2018
Leta 2017 je bila Kitajska največja uvoznica ameriške soje na svetu, ZDA pa so bile druga največja dobaviteljica soje Kitajski. Vendar so leta 2018 kitajske carine na uvoz ameriškega blaga kot neposreden odgovor na trgovinske napetosti1 zmanjšale izvoz ameriške soje na Kitajsko za 75 % (medtem ko je vrednost navedenega izvoza leta 2017 znašala 12 milijard USD, je naslednje leto znašala zgolj 3 milijarde USD).
Kljub temu da so carine zadale močen udarec, je na zmanjšanje povpraševanja po soji pomembno vplival tudi izbruh afriške prašičje kuge, ki je zdesetkala kitajske prašičerejske farme.
Zmanjševanje konkurenčnosti ameriške soje na kitajskem domačem trgu
Ker so na Kitajskem zdaj obnovili prašičje črede, bi moralo biti povpraševanje po soji srednjeročno močno. Po drugi strani bo kitajski dvig carin verjetno spremenil sestavo uvoza soje v državo, saj bo ameriška soja zaradi omenjenega dviga na kitajskem domačem trgu postala manj konkurenčna.
Od tega bi imeli lahko precej koristi brazilski izvozniki, saj se je od leta 2017 uvoz njihove soje na Kitajsko povečal za 48 %, in sicer na račun ZDA (-31 % v istem obdobju). To bi povzročilo pritisk po nižanju cen ameriške soje glede na leto 2024 - cena je trenutno rahlo pod 400 USD/t oziroma 15 % nižja na medletni ravni. Otežen dostop do nadomestnih izvoznih trgov bo to verjetno še okrepil. EU, na katero je leta 2024 odpadlo 10 %2 izvoza ameriške soje, je na primer napovedala, da bo zoper 25-odstotne Trumpove carine uvedla povračilne ukrepe, vključno s carinami na sojo, ki naj bi začeli veljati sredi aprila.
Posledično bodo ameriški pridelovalci soje verjetno začutili ostrino Trumpovih najnovejših carin, čeprav se številni nahajajo v zveznih državah v srednjezahodnem delu ZDA, kjer je bil Trump na zadnjih predsedniških volitvah deležen velike podpore.
1 V odgovor na 25-odstotne carine na uvoz v ZDA iz Kitajske, ki jih je Trumpova vlada uvedla 6. julija 2018.
2 Nemčija (3,5 %), Italija (2,5 %), Španija (1,5 %), Nizozemska (1 %) in Portugalska (1 %).
