Na spornih parlamentarnih volitvah, ki so potekale 8. februarja 2024, ni nobeni posamezni stranki uspelo osvojiti absolutne večine. Od 128,5 milijona volivcev se jih je volitev udeležilo 47 %.
Največ sedežev, in sicer 93, so dobili neodvisni kandidati, povezani s pakistanskim gibanjem za pravico, ki jim sledita tradicionalni stranki pakistanska muslimanska liga s 75 in pakistanska ljudska stranka s 54 sedeži. Nazadnje omenjeni sta s petimi manjšimi strankami združili moči in tako ustvarili absolutno večino.
Mnogi ne priznavajo izidov volitev
Zamuda pri objavi izidov ter nedelovanje mobilnih telefonskih in internetnih storitev sta vzbudila sume o volilnih goljufijah. Obdobje pred volitvami je bilo že omadeževano s preložitvijo volitev na čas po ustavnem roku in nezmožnostjo kandidatov pakistanskega gibanja za pravico, da v svojih kampanjah uporabljajo barve svoje stranke in njen simbol, kij za kriket, kar je ključnega pomena za prepoznavnost v državi, kjer je 40 % prebivalstva nepismenega. Vodja pakistanskega gibanja za pravico, nekdanji predsednik vlade Imran Khan, je v priporu od avgusta 2023.
Državo so preplavili veliki teroristični napadi
Prevzem sosednjega Afganistana s strani talibov leta 2021 je okrepil število terorističnih napadov (693 smrti leta 2023). Na večer pred volitvami je bilo v dveh napadih, za katera je odgovornost prevzela Islamska država, v Beludžistanu, regiji med Afganistanom in Iranom, ubitih 28 ljudi.
Država se spoprijema z velikimi družbenogospodarskimi izzivi
Gospodarstvo je leta 2023 rahlo upadlo (–0,2 %), povrh tega pa je prišlo do hitro naraščajoče inflacije, ki je leta 2023 v povprečju znašala 30 % in poslabšala zasebno potrošnjo (80 % BDP). Zaradi teh težkih gospodarskih razmer in hitre stalne rasti prebivalstva (+2 % na leto; 241,5 milijona prebivalcev) se stanje na področju revščine ni izboljšalo (40 % prebivalstva), saj je delovne sile veliko, poleg tega pa je poceni.
Prihodnjo vlado čakajo številna tveganja
Nova vlada bo zaradi pomanjkanja legitimnosti težko izvedla reforme, ki so zahtevane za obnovitev sporazuma z MDS v obdobju, ko se država še vedno srečuje z velikimi proračunskimi neravnovesji ter notranjimi in zunanjimi napetostmi.
- Stiska zaradi javnega dolga: država se je julija 2023 po zaslugi načrta MDS za reševanje v obliki 23. svežnja v zadnjih 60 letih, ki je vključeval aranžma SBA v višini 3 milijard USD, od katerih je bilo 1,9 milijarde USD že počrpane, komaj izognila plačilni nesposobnosti.
- Finance države so močno omejene z nizkimi prihodki (12,5 % BDP), ki so posledica sive ekonomije, izjem, izogibanja plačilu davka in korupcije.
- Krhki zunanji računi: pri izvoženem blagu prevladujejo tekstilni izdelki z majhno dodano vrednostjo (60 % celotnega izvoza), izdelani iz lokalnega bombaža, ki je zelo občutljiv za nestanovitne vremenske razmere. Država je še posebej odvisna od uvoza živil, gnojil in energije.
- Notranje napetosti: nova vlada bo morala voditi državo pod nadzorom povsod prisotne vojske. Vojska je od leta 1947 trikrat strmoglavila vlado in neposredno vladala državi več kot tri desetletja.
- Nevarno zunanje geopolitično okolje: napetosti s sosednjimi državami, zlasti Indijo (prekinitev ognja v Kašmirju od leta 2021), Afganistanom (mejni spor) in Iranom (skupno beludžistansko prebivalstvo), podpihujejo nestabilnost in spodkopavajo napredek pri čezmejnih infrastrukturnih projektih s Kitajsko in Srednjo Azijo.
Rast BDP: 2023 (ocena): –0,2 %; 2024 (napoved): 2 %
Cofaceova ocena tveganosti države: D (zelo visoka)