Mehika se je zaradi 25-odstotne carine na uvoz, ki jo je (namerno ali kot del pogajalske taktike) predlagal predsednik Donald Trump, znašla na razpotju. Marcos Carias, naš ekonomist, zadolžen za Severno Ameriko, nam razkriva zgodovino gospodarskega razvoja Mehike in vlogo ZDA pri tem.
Dolgo se je zdelo, da je za selitev poslovanja v bližnjo državo najboljša izbira Mehika, ki ima veliko konkurenčne delovne sile in dobre pretekle rezultate pri vzpostavljanju močne proizvodne baze ter je geografsko blizu, poleg tega pa ima, kar je ključno, prednosten dostop do trga ZDA. Sedanji predsednik Donald Trump je napovedal uvedbo 25-odstotnih carin na uvoz iz Mehike, če državna uprava pod vodstvom mehiške predsednice Claudie Sheinbaum ne bi izpolnila pričakovanj glede prometa s prepovedanimi drogami in nezakonitih migracij. Čeprav je predsednica ponovila, da je pripravljena sodelovati, je opozorila na ukrepe za zamejevanje migracijskih tokov, ki se že izvajajo, in oznanila možnost uporabe povračilnih carin. V teh razmerah so lahko podjetja upravičeno zaskrbljena glede prihodnje donosnosti naložb, povezanih s selitvijo poslovanja v bližnjo državo.
Veliko je ugibanj, ali gre pri grožnjah s carinami za odločno namero ali pogajalsko taktiko. Optimisti za zgled jemljejo Trumpov prvi predsedniški mandat, ko so bile po sklenitvi dogovora o varovanju meje z Andresom Manuelom Lopezom Obradorjem, predhodnikom in političnim mentorjem predsednice Sheinbaum, grožnje o uvedbi 5-odstotnih carin na vse uvožene proizvode umaknjene. Pesimistični opazovalci pa se sklicujejo na prepričanje, ki ga je izrazil Trump, da trgovinski primanjkljaj pomeni poraz, primanjkljaj z Mehiko pa je drugi največji primanjkljaj ZDA s posamezno državo. Čas bo sicer povedal, katero od teh stališč drži, vendar dokler obstaja tveganje za carine, bo mehiški model rasti, ki temelji na izvozu, izpostavljen negotovosti.
Zgodovinska vloga trga ZDA pri razvoju Mehike
Za širšo predstavo je treba najprej preučiti zgodovinsko vlogo, ki jo je trg ZDA imel na mehiški razvojni poti. Novejšo zgodovino je mogoče razdeliti na naslednje tri faze:
- Mehiški čudež (od leta 1940 do sedemdesetih let prejšnjega stoletja): v tem obdobju je bila Mehika ena redkih latinskoameriških držav, ki je z nadomeščanjem uvoza zmerno uspešno uvedla industrializacijo. Za spodbujanje začetnega razcveta prostocarinskih tovarn maquiladora so bile uporabljene carine, subvencije in uvozne kvote za strateško blago, kot so tekstil in avtomobili, ki so hkrati omogočile izvedbo številnih državnih infrastrukturnih projektov, kot so projekti izgradnje jezov za hidroelektrarne in širitve naftnih zmogljivosti ter izgradnje avtocestnih in železniških povezav. Velja poudariti, da je v tem obdobju prišlo do prvega naložbenega širitvenega vala s strani velikih ameriških proizvajalcev avtomobilov, ki niso bili osredotočeni zgolj na mehiški notranji trg. Rast prebivalstva in javne naložbe so okrepile domače povpraševanje, ki je spodbudilo gospodarsko rast.
- Izgubljeno desetletje (od zgodnjih osemdesetih do zgodnjih devetdesetih let prejšnjega stoletja): podpiranje javnih politik se je izkazalo za drago, nad državo pa se je zgrnil precejšen dolg, pri čemer je delež zunanjega dolga vse bolj rastel. Avgusta 1982 je Mehika razglasila nezmožnost poravnavanja obveznosti in Mednarodni denarni sklad zaprosila za izredno posojilo, kar je pripeljalo do varčevalnih ukrepov in višjih obrestnih mer, katerih namen je bil povrniti verodostojnost države, ter posledično boleče depresije. Zaupanje vlagateljev se je močno poslabšalo, to pa je prizadelo industrijsko širitev.
- Liberalizacija trgovine (od sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes): kljub ponovnim pretresom v zvezi z mehiškim pesom, do katerih je prišlo med valutno krizo leta 1994, je sklenitev severnoameriškega sporazuma o prosti trgovini (NAFTA) leta 1992 vzpostavila pogoje za obdobje tesnejšega povezovanja z ameriškim gospodarstvom. Rast se je vse bolj osredotočala na trg ZDA, Mehika pa je po več letih povečevanja svojega tržnega deleža na račun Kitajske leta 2023 postala glavna trgovinska partnerica. Po preusmeritvi na krepitev odpornosti dobavnih verig, ki jo je povzročila pandemija, se selitev poslovanja v bližnje države zdi kot izhod iz »pasti srednjega dohodka«. Od avgusta 2022 do decembra 2023 so se naložbe v nestanovanjsko gradnjo, pri čemer gre večinoma za industrijske objekte in skladišča (pa tudi velike javne infrastrukturne projekte), povečale za 57 %.
V zadnjih nekaj letih se zdi, da se vlagatelji držijo nekoliko ob strani oziroma da čakajo, kaj se bo zgodilo. Neposredne tuje naložbe so bile najvišje v drugem četrtletju leta 2022, znašale pa so 42 milijard USD (kar je sicer manj kot v prvem četrtletju leta 2014 po reformah za liberalizacijo energetskega sektorja, ko so znašale 51 milijard USD), pri čemer je bilo manj popolnoma novih naložb, prevladovale pa so naložbe podjetij, ki so že prisotna v državi. Zato se zdi, da se je Mehika ob vstopu v leto 2025 znašla na razpotju.
Mehika na razpotju z omejenimi možnostmi
Glede na padec rasti delovno sposobnega prebivalstva s 3–3,5 % v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja na 1 % se zdi, da ponovna gospodarska rast na podlagi domačega povpraševanja ni realna. Poleg tega je preusmeritev izvoza na trge zunaj ZDA omejena zaradi šibkih obetov glede prihodnje rasti v razvitem svetu. Zaradi tega obstajajo močni motivi za reševanje projekta selitve poslovanja v bližnjo državo, za kar pa bo potreben dober odnos med vodjema držav, ki sta oba šele na začetku svojih mandatov.
Sporazum med ZDA, Mehiko in Kanado (USMCA), ki je nadomestil sporazum NAFTA, bo pregledan julija 2026. To bo priložnost za nova pogajanja o pogojih sodelovanja in dosego skupnega dogovora. Sporazum USMCA je bil sklenjen leta 2018 v času prvega Trumpovega mandata, njegov namen pa je bil zagotoviti stabilno poslovno okolje za vsaj šest let. Tristranska ratifikacija celotnega sporazuma (ki bi izpolnjeval zahteve vseh treh držav) bi bila močen in dobrodošel signal za poslovno skupnost. Ob zadržkih katere koli od pogodbenic bo sporazum pregledan vsako leto, kar pa za podjetja, ki želijo vložiti veliko kapitala, pomeni precej več negotovosti. Čeprav je obljuba o zagotovitvi ustreznih pogojev za selitev poslovanja v bližnjo državo še vedno uresničljiva, lahko pričakujemo, da bo Mehika za dosego tega cilja potrebovala še nekaj spretne diplomacije.
Ali je vaša strategija zaradi trgovinskih izzivov v Mehiki v težavah?
Za uporabne nasvete se povežite s strokovnjakom podjetja Coface blizu vas.
