Zaostrovanje trgovinske vojne med Združenimi državami Amerike in Kitajsko je doseglo kritično točko in resno ogroža svetovno trgovino. Vzajemne carine, ki presegajo 100 %, močno podražujejo trgovinsko izmenjavo med največjima svetovnima gospodarstvoma. Tveganje za recesijo, tako v ameriškem kot tudi v svetovnem gospodarstvu, se je občutno povečalo.
Trgovinska vojna brez primere
Trgovinska vojna med Združenimi državami Amerike in Kitajsko je dosegla razsežnosti brez primere. Potem ko je Donald Trump 2. aprila napovedal obsežne carinske ukrepe, je Kitajska odgovorila s podobnimi protiukrepi. V manj kot tednu dni sta obe državi uvedli dodatne carine v višini 125 % na uvoz iz druge države. Med prizadetimi izdelki so kitajski izdelki široke potrošnje, kot so oblačila in igrače, pa tudi ameriški izvozni izdelki, kot so kmetijski pridelki in visokotehnološka oprema.
Carine v središču gospodarske politike Donalda Trumpa
Donald Trump že ves čas poudarja, da so kratkoročni stroški carin zanemarljivi v primerjavi z dolgoročnimi koristmi. Carine vidi kot način financiranja davčnih olajšav, zmanjševanja trgovinskega primanjkljaja ZDA in privabljanja tujega kapitala za selitev proizvodnje v ZDA. Prekinitev tesnih trgovinskih vezi z gospodarstvom, kot je Kitajska, je povsem skladna s to strategijo. Tveganje močnega upada trgovinske izmenjave med ZDA in preostalim svetom za Donalda Trumpa ne predstavlja posebne skrbi, saj meni, da svetovna trgovina koristi predvsem drugim državam, ne pa ZDA.
Združenim državam grozi recesija
Kljub prizadevanjem za zmanjšanje medsebojne odvisnosti ostaja trgovinska izmenjava med Združenimi državami Amerike in Kitajsko eden ključnih stebrov svetovnega gospodarstva. Močan padec uvoza zaradi novih carin bi lahko povzročil občutno rast cen industrijskih izdelkov ali pa bi nekateri uvoženi izdelki zaradi ekonomske nevzdržnosti povsem izginili z ameriškega trga. Motnje v dobavnih verigah bi lahko prizadele ključne panoge, kot so avtomobilska industrija, kemična industrija in elektronika. Inflacija bi lahko do konca leta dosegla 4 %, stopnja brezposelnosti pa bi se lahko povzpela na 5–6 %, kar bi ameriško gospodarstvo potisnilo v recesijo.
Najslabši scenarij: izguba zaupanja, odliv kapitala in padec ameriškega dolarja
Še resnejši scenarij bi predstavljala izguba zaupanja v gospodarsko upravljanje ZDA, ki bi lahko sprožila dolgotrajen odliv kapitala in krizo plačilne bilance. Zadnji kazalniki nakazujejo razvoj v tej smeri, zato je takšen scenarij vse verjetnejši. Od 2. aprila je ameriški dolar v primerjavi z evrom oslabel z 0,93 na 0,88, donosnost ameriških državnih obveznic pa se je povečala za 50 bazičnih točk. Od začetka leta je indeks S&P 500 izgubil 7,6 % vrednosti. Vse to so znaki, da kapital odteka iz države.
Domače povpraševanje kot odgovor Kitajske na negotovost zaradi carin
Na Kitajskem bi bilo mogoče posledice carinskega šoka deloma omiliti z ukrepi za spodbujanje domačega gospodarstva. Domača prodaja še vedno predstavlja 81 % prihodkov industrijskih podjetij, medtem ko neposredni izvoz v ZDA predstavlja le 2,7 %. Domači trg tako ostaja ključni steber kitajskega gospodarstva, zato bi lahko kitajska vlada na naslednjem zasedanju politbiroja, predvidenem konec aprila, okrepila subvencije in podporne ukrepe za prizadeta mala in srednje velika podjetja ter izvoznike. Kljub temu bi lahko dolgotrajna negotovost v mednarodnem okolju omejila učinek teh ukrepov, saj podjetja in potrošniki tudi ob nižjih stroških financiranja ostajajo previdni pri investiranju in zadolževanju.
Poslovni partnerji bodo morali prilagoditi svoje trgovinske strategije
Zaostrovanje trgovinske vojne med Združenimi državami Amerike in Kitajsko bi lahko poslovne partnerje obeh gospodarstev prisililo v ponoven razmislek o njihovih trgovinskih strategijah. Številne države se bodo morale odločiti med zaščito domačega gospodarstva in usklajevanjem z ameriško politiko, da bi izkoristile nižje carinske stopnje.
Druga možnost bi neizogibno privedla do zmanjšanja dejavnosti, povezanih s preusmerjanjem trgovinskih tokov, katerih namen je obiti carinske ovire, na primer prek držav ASEAN. Kot odgovor bi si lahko Peking prizadeval okrepiti odnose z izvoznimi gospodarstvi, ki so bolj naklonjena obrambi multilateralizma, kot so Japonska, države jugovzhodne Azije in Evropa.
Čeprav se takšna strategija glede na negotovost ameriške carinske politike zdi izvedljiva, bo morala Kitajska najprej pomiriti pomisleke svojih trgovinskih partnerjev glede morebitnega dampinga kitajskih izdelkov. To bi lahko dosegla tudi z uvedbo izvoznih kvot ali določitvijo minimalnih izvoznih cen.
