27. julija 2025 sta Donald Trump in Ursula von der Leyen napovedala sporazum, ki uvaja osnovno carinsko stopnjo 15 % za večino evropskih izdelkov, ki vstopajo v Združene države. Ta neuravnotežen kompromis se izogne najslabšemu scenariju, a dodatno oslabi konkurenčnost Evrope.
15-odstotna carinska stopnja bi veljala za približno 70 % izvoza EU v ZDA. Kompromis se izogne grožnji 30-odstotne carine, ki jo je sprva omenjal ameriški predsednik, vendar ostaja bistveno višji od 1,2-odstotne stopnje, ki je veljala leta 2024. EU se je obenem zavezala k naložbam v višini 600 milijard dolarjev v ZDA ter k nakupu ameriških energetskih proizvodov v vrednosti 750 milijard dolarjev v treh letih – zavezam, katerih izvedljivost je pod vprašajem.
Evropa je v enakem ali celo boljšem položaju kot njeni konkurenti
Kljub svoji neuravnoteženosti ta sporazum postavlja EU v razmeroma privilegiran položaj. Le Združeno kraljestvo uživa ugodnejšo obravnavo, medtem ko bodo Japonska prav tako soočena s 15-odstotnimi carinami, Indonezija in Filipini z 19 %, Vietnam pa z 20 %. Za države brez sporazuma – Kanado, Mehiko, Južno Korejo in Brazilijo – Trump grozi s carinami med 25 % in 50 %.
Ta 'hierarhizacija' ameriških trgovinskih partnerjev potrjuje strategijo bilateralnih pogajanj Trumpove administracije, ki daje prednost dvostranskim odnosom moči pred večstranskimi sporazumi.
Evropska podjetja se soočajo z izzivom ohranjanja konkurenčnosti
Vpliv na evropska podjetja bo posebej izrazit v več ključnih sektorjih. Industrija jekla ostaja podvržena 50% carinam, medtem ko se avtomobilska, kemijska in strojna industrija zdaj soočajo s 15% dajatvami. Za avtomobilsko industrijo, ki jo že slabi konkurenca s Kitajsko, ta dajatev predstavlja dodatno oviro na ključnem ameriškem trgu.
Izziv je še bolj zapleten, saj je evro od januarja pridobil 13 % vrednosti v primerjavi z dolarjem, kar dodatno poslabšuje cenovno konkurenčnost. Ocena gospodarskega vpliva teh carin je v veliki meri odvisna od predpostavk o tem, kdo bo nosil breme višjih stroškov vzdolž celotne vrednostne verige – od evropskih izvoznikov (in njihovih dobaviteljev) do ameriških potrošnikov. Nedavne poslovne ankete, ki so jih izvedle regionalne banke ameriške centralne banke (Federal Reserve), kažejo, da ameriška podjetja in potrošniki prevzemajo skoraj 90 % dodatnih stroškov, ki izhajajo iz zvišanja carin. Vendar pa bi lahko pri nekaterih izdelkih, ki jih je enostavno nadomestiti, bil vpliv večji za evropske izvoznike. Zmožnost evropskih podjetij, da prevzamejo breme carin, je že zdaj omejena v nekaterih sektorjih, kot so industrija jekla, kemikalij in avtomobilov.
Obrambna strategija v času evropske razdvojenosti
Evropsko sprejetje neugodnega sporazuma je mogoče razložiti z željo po izogibu najhujšemu in vzpostavitvi določene trgovinske stabilnosti. Hkrati pa odraža notranjo razdvojenost znotraj Evrope. Izvozne države (Nemčija, Italija, Irska) ter vzhodnoevropske članice, ki jih skrbijo geopolitične posledice, so si prizadevale za hiter kompromis, da bi se izognile zaostrovanju.
EU s tem ohranja dostop do svojega glavnega neevropskega trga (20 % izvoza, brez upoštevanja trgovine znotraj EU), vendar za ceno oslabitve konkurenčnega položaja in sprejetja finančnih obveznosti, katerih izpolnitev ostaja negotova ali celo neizvedljiva.
