Petnajst let po tem, ko se je pojavilo upanje na gospodarski razvoj, "brazilski paradoks" kaže, da ima država še naprej težave z napredkom in dojemanjem svojega potenciala, da postane sila v vzponu. Rast je v zadnjih desetih letih šibka, delež proizvedenega blaga v izvozu pa se je zmanjšal.
Patricia KRAUSE, ekonomistka v družbi Coface: "Eden glavnih izzivov za Brazilijo pri spodbujanju gospodarske rasti se nanaša na sposobnost, da v močno razdrobljenem političnem okolju izvede ambiciozne strukturne reforme."
Kljub velikemu potencialu šibka rast - paradoks brazilskega gospodarstva
Brazilski paradoks pomeni gospodarstvo z velikim potencialom, zlasti z vidika obilja naravnih virov (na področju kmetijstva, energetike in mineralov), ki pa mu kljub vsemu ne uspeva.
Gibanje BDP na prebivalca
(osnova 100 leta 2013, stalne cene)
Leta 2001 so bili obeti navdušujoči: nastanek koncepta BRIK – Brazilija, Rusija, Indija in Kitajska - je napovedal novo geopolitično in gospodarsko ravnovesje v svetu. Vendar simptomatičen podatek o 1-odstotni povprečni letni rasti v obdobju 2013–2024 kaže na slabo uspešnost Brazilije v okviru BRIK. Zdi se, da je državo prizadela neka "brazilska bolezen" - bogastvo naravnih virov in izvoz surovin spremljata zgodnja deindustrializacija in povprečna uspešnost v ključnih sektorjih, kot je izobraževanje. Primerjava s petimi drugimi državami s podobnim BDP na prebivalca v obdobju desetih let potrjuje slabo uspešnost Brazilije.
Omejevalen davčni okvir, upad naložb in neuspešne reforme
Kako pojasniti šibko rast brazilskega gospodarstva? Ta pojav je mogoče pojasniti z več dejavniki. Prvič, z vidika gospodarstva imamo izjemno visoke obrestne mere za naložbe in precejšen davčni pritisk na podjetja. Drugič, imamo geopolitični dejavnik, in sicer pomanjkanje dinamičnosti v Južni Ameriki in majhno število trgovinskih sporazumov, ki jih je podpisal Mercosur. In tretjič, brazilska domača politika povzroča ovire: razdrobljenost oziroma veliko število političnih strank preprečuje nujne strukturne reforme, zlasti v očitno slabo uspešnem izobraževalnem sektorju.
Tudi brazilski davčni okvir omejuje zmožnost države, da vlaga. Leta 2023 so javne naložbe znašale zgolj 2,6 % BDP, leta 2013 pa so na primer znašale 4,2 %. V tem obdobju so se zmanjšale tudi zasebne naložbe, in sicer s 17 na 14 % BDP.
Geopolitična ranljivost
Država je še vedno posebej izpostavljena geopolitičnim napetostim, zlasti nedavnim carinskim ukrepom, ki jih je uvedla ameriška vlada. Od 12. marca 2025 velja v ZDA na uvoz brazilskega jekla in aluminija (pri čemer je 60 % vsega brazilskega jekla in 15 % vsega aluminija namenjeno v ZDA) 25-odstotna carina. To močno odstopa od prejšnjih 2,2-odstotnih carin ameriške vlade na povprečen brazilski izvoz. Ta položaj vzbuja skrb, saj so ZDA še vedno glavni trg za brazilsko blago.
Strukturne reforme in poslovne strategije: dva vzvoda za rast
Kljub strukturnim izzivom brazilsko gospodarstvo kaže spodbudne obete na več strateških področjih. To zlasti velja za nedavno ambiciozno davčno reformo, ki z združitvijo petih obstoječih davkov v en sam davek na potrošnjo poenostavlja stvari.
Poleg tega nedaven podpis trgovinskega sporazuma z Evropsko unijo Braziliji prinaša velike obete glede izvoza, zlasti v sektorjih agroživilskeindustrije (vključno s proizvodnjo mesa) in industriji obutve. Kljub temu ostaja ratifikacija sporazuma negotova.
Nazadnje, Brazilija ima izjemne geografske in tehnološke vire, ki bi ji lahko omogočili, da se uveljavi kot vodilna ponudnica energije iz obnovljivih virov na svetu, zlasti na področju energije iz biomase in vetrne energije, kar bi ji odprlo pot do gospodarske in okoljske preobrazbe.
