Cofaceov priročnik za tveganja po državah in sektorjih v letu 2024: glavni trendi svetovnega gospodarstva

Coface objavlja priročnik za tveganja po državah in sektorjih v letu 2024. Kot vsako leto vam naša ekipa za ekonomske raziskave tudi letos ponuja svoje analize in napovedi za 160 držav in 13 sektorjev.
 
Cofaceov glavni izvršni direktor Xavier Durand v svojem predgovoru povzema glavna tveganja v letu 2024.
 

Se leta 2024 vračamo v stare tirnice?

Na koncu se je izkazalo, da leto 2023 ni bilo tako grozno, kot smo se bali. Na srečo se tveganja, zlasti z vidika dobave energije, niso uresničila, vsaj ne v Evropi. Globalno gospodarstvo naj bi zraslo za približno 2,5 %. Čeprav ti rezultati ne dosegajo svojega potenciala, so kljub temu solidni glede na zaviralne dejavnike, ki so bili znova prisotni. Zavedati se je treba, da se je leto 2023 začelo z bančniško krizo v ZDA, končalo pa z novim konfliktom, tokrat na Bližnjem vzhodu. Medtem je Kitajska razočarala, ZDA so prepričale, Evropa pa je preživela v nekoliko nemirnem monetarnem in finančnem okolju. V nasprotju s pričakovanji vlagateljev so glavne centralne banke še naprej zviševale ključne obrestne mere (ameriška centralna banka za več kot 100 bazičnih točk, Bank of England za več kot 175 bazičnih točk, Evropska centralna banka pa za več kot 200 bazičnih točk), kar je sprožilo hudo krčenje na področju kreditiranja in strm dvig dolgoročnih obrestnih mer. Kljub temu ni prišlo do razburjenja na delniških trgih, ki jih je pravzaprav podprla odpornost poslovne dejavnosti in poslovnih marž. K temu sta prispevali manjša inflacija (zaradi nižjih cen primarnih proizvodov), ki se je znižala hitreje, kot je bilo pričakovano, in ob samem koncu leta verjetnost, da bodo glavne centralne banke pomembno zmanjšale svoje ključne obrestne mere.
 
Glavni razlog za boljši rezultat od pričakovanega v letu 2023 je prvotno podcenjena odpornost bilanc stanja zasebnikov. Ta „odpornost bilanc stanja“ je temelj pozitivne razvojne spirale, ki je do zdaj združevala majhne izgube podjetij, odporno zaposlovanje in razvarčevanje gospodinjstev. Do tega je zlasti prišlo v ZDA, kjer je potrošnja ostala gonilo rasti (pri čemer je dosegla 1,5 točke BDP v letu 2023, rast BDP pa je bila ocenjena na približno +2,5 %). Kljub temu najnovejši podatki kažejo, da se je ta občutljivi mehanizem začel zatikati. Presežni prihranki in denarni tok so začeli pomembno pojemati, insolventnost podjetij pa vztrajno raste tako z vidika pogostosti kot tudi velikosti zadevnih terjatev.
 

Kako se bo leto 2024 razpletlo?

Če preidemo na bistvo, edino, glede česa smo lahko gotovi, so presenečenja. Dogodki v zadnjih letih so pokazali, da stvari potekajo vse hitreje, zato bi bilo čudno, če bi bilo leta 2024 kaj drugače. To velja še toliko bolj, saj bodo leto zlasti zaznamovale volitve, pri čemer so v 70 državah, v katerih živi več kot polovica svetovnega prebivalstva in ki ustvarijo več kot polovico BDP, načrtovane parlamentarne in/ali predsedniške volitve: pred nekaj tedni so že potekale na Tajvanu, v ZDA bodo novembra, vmes pa bodo volivci odšli na volišča v Indiji, Pakistanu, Južni Afriki, Iranu itd., pri čemer ne smemo pozabiti, da bodo naslednjo pomlad potekale tudi evropske volitve, in sicer v razmerah povečanih družbenih napetosti ter naraščanja populizmov vseh vrst. To bo verjetno prineslo nekaj sprememb na državni ravni znotraj geopolitičnega okvira, ki še vedno doživlja pretrese: vojna v Ukrajini se preveša v tretje leto, zaradi konflikta med Izraelom in Hamasom pa se lahko vname celotna regija.
 
"Dogodki v zadnjih letih so pokazali, da stvari potekajo vse hitreje, zato bi bilo čudno, če bi bilo leta 2024 kaj drugače."
 
S strogo makroekonomskega vidika je upanje, da bo prišlo do podaljšanega, vendar še vedno mehkega pristanka globalnega gospodarstva, še naprej razumno. Čeprav smo se pred nekaj meseci bali, da bo prišlo do hujših pretresov na trgih, sproščanje finančnih pogojev pomeni, da smo lahko glede leta, ki je pred nami, nekoliko bolj pomirjeni. Tako po našem osrednjem scenariju hipoteza o finančnem zlomu in trdem pristanku ne pride v poštev. Kljub temu gre globalno gospodarstvo v smeri precejšnje upočasnitve, pri čemer naj bi izgubilo vsaj pol odstotne točke rasti v primerjavi z lanskim letom (+2,2 %). Večina te upočasnitve bo prišla iz glavnih razvitih gospodarstev, ki so leta 2023 dosegla boljše rezultate – na prvem mestu so ZDA, katerih rast naj bi še vedno presegla +1 %, pa tudi iz Kitajske (+4,3 %), katere model rasti ima težave z vzpostavitvijo ravnotežja in ki mora še vedno očistiti prihranke iz preteklosti (nepremičninski razvoj, presežne proizvodne zmogljivosti itd.). V Evropi naj bi prišlo do rahlo pospešenega razvoja zaradi vpliva predvidenega (in nadejanega) okrevanja nemškega gospodarstva, čeprav bo rast na stari celini ostala pod svojim potencialom (+0,9 %). Na koncu bi slabitev dolarja in obrestnih mer gospodarstvom v vzponu, ki se spoprijemajo z omejitvami pri dostopu do zunanjega (re)financiranja, morala prinesti nekaj več manevrskega prostora. Kljub temu nič ni gotovo, naš osrednji scenarij pa je videti bolj kot ozka steza, in ne široka cesta. Kar zadeva inflacijo, je trenutni upad pravzaprav še naprej povezan z osnovnimi vplivi na cene energije in padcem cen blaga v razmerah vzpostavljanja ravnotežja pri potrošnji z vidika storitev in normalizacije dobavnih verig. V letu 2024 bo izziv ugotoviti, ali je zaostrovanje denarne politike, ki poteka že več kot 18 mesecev, dovolj, da bi se dosegla več kot zgolj mehanska dezinflacija in da bi se v zadnjem delu poti inflacija vrnila na 2 %. Zviševanje cen storitev, ki na medletni ravni še vedno znaša 4–5 %, kaže, da bitka že poteka, da pa še ni dobljena.
 
Če ne bo kakšnih nepričakovanih ovir, centralne banke ključnih obrestnih mer ne bodo zniževale tako hitro in tako agresivno, kot so jih zviševale. Podobno ni verjetno, da bi se dolgoročne obrestne mere kmalu vrnile na ravni iz zadnjih petnajstih let. Drugače povedano, prikrito navzkrižje med cilji v najbolj razvitih gospodarstvih z vidika široko omejevalnih denarnih politik na eni in ekspanzivnih fiskalnih politik na drugi strani bo še naprej glavni vir nestabilnosti.
 
Osemindvajseta izdaja tega priročnika obravnava vsa ta vprašanja in mogoče odgovore nanje, pri čemer se, kot običajno, uporablja dvojni geografski in sektorski pristop. Želim vam prijetno branje tega dokumenta, ki ga Coface objavi vsako leto.