Makroekonomija na preizkušnji zaradi poslabšanja mikroekonomskih razmer v Coface barometru za tretje četrtletje 2023

Skoraj neprekinjeno zniževanje inflacije v zadnjih nekaj mesecih ob zniževanju cen primarnih surovin, skupaj z živahnimi trgi dela in še vedno solidno dinamiko plač, je oživilo upanje na mehak pristanek svetovnega gospodarstva. Takšna upanja, ki so v ZDA, že (skoraj) samoumevna, se krepijo tudi v Evropi, kjer so energetske razmere veliko bolj optimistične kot pred enim letom in kjer osnutki zakonov o javnih financah za zdaj kažejo le na (zelo) rahlo zaostrovanje javnofinančne politike. Na Kitajskem, ki raje ubira daljšo pot, da bi se znebila presežkov iz preteklosti, se bo rast zagotovo precej upočasnila (+4 % leta 2024, potem ko je letos znašala +4,5 %), vendar bo še naprej ena glavnih gonilnih sil okrevajočega svetovnega gospodarstva. Skratka, grožnja recesije se zmanjšuje, kar dokazuje dejstvo, da so krivulje donosnosti v večini razvitih gospodarstev vse manj vbočene.
 
Čeprav je splošna gospodarska slika nedvomno boljša kot pred letom dni, se ne strinjamo s to zelo optimistično oceno razmer. Poleg že večkrat omenjenih tveganj, od katerih se nekatera še naprej krepijo (finančna stabilnost, socialna in politična tveganja - ki jih v novi številki Barometra posodabljamo), je treba upoštevati, da boj proti inflaciji še ni dobljen ali pa je celo v (bolečem) zadnjem stadiju: brez energentov inflacija še vedno močno presega ciljne vrednosti, ki so jih določile centralne banke, razmere na naftnem trgu pa so se po napadih v Izraelu (spet) zaostrile. Namesto da poskušamo razbrati napovedi v krivuljah donosnosti, ki so zaradi posegov centralnih bank že skoraj 15 let neberljive, bi morali ugotoviti, da je nenadna izravnava krivulj donosnosti v zadnjem času bolj povezana s popravkom (slabih) tržnih pričakovanj glede denarne politike (središče, ki se stalno oddaljuje) in ponovno oceno tveganja države v okviru rekordnih izdaj obveznic kot pa z dejansko naklonjenostjo tveganju zaradi ugodnejših obetov za rast. Tudi delniški trgi padajo (od začetka avgusta na večini trgov za približno 5 %), dobički podjetij pa so na splošno popravljeni navzdol.
 
To je glavno kratko- in srednjeročno tveganje za makroekonomijo: medtem ko sta visoka stopnja dobičkonosnosti podjetij in denarni tok omogočila razvitim gospodarstvom preživeti močne negativne trende v zadnjih četrtletjih, pa pospešeno naraščanje števila postopkov zaradi insolventnosti, ki smo ga opazili v zadnjih mesecih, ob zmanjševanju denarnih sredstev, slabšanju marž in naraščanju stroškov obresti zdaj ogroža pozitivni cikel nizkih terjatev, stabilnega zaposlovanja in trošenja gospodinjstev. Nazadnje bi to lahko imelo večji vpliv na končno povpraševanje in s tem na svetovno rast, kot je bilo sprva pričakovano. Drugače povedano, podjetja niso odvisna od gospodarske klime, temveč je makroekonomija odvisna od mikroekonomije. Tveganja za naše napovedi za globalno rast za leto 2024 (+2,2 %, potem ko je letos znašala +2,4 %, kar je bistveno manj od pričakovanega) zato ostajajo neugodna, zlasti v razvitih gospodarstvih.
 
V teh okoliščinah smo spremenili 7 ocen tveganosti države (2 izboljšavi in 5 poslabšanj) in 33 ocen tveganosti sektorja (17 izboljšav in 16 poslabšanj), kar kaže določeno stabilnost naših pričakovanj v naslednjih 18 mesecih v okolju, ki ostaja zelo nestanovitno in negotovo.