Ob soočanju z naraščajočim dolgom in vse večjim pritiskom za konsolidacijo javnih financ postaja varčevanje norma v številnih državah v razvoju. Vendar pa, v nasprotju s splošnim prepričanjem, ti ukrepi ne sprožajo sistematično valov protestov. Podrobneje si ogledamo to kompleksno realnost.
Varčevalni ukrepi kot odziv na svetovno krizo zadolženosti
Od finančne krize leta 2008 se je globalni javni dolg skoraj podvojil in leta 2024 dosegel rekordno vrednost 102 bilijonov USD. Ta rast je posebej izrazita v državah v razvoju, kjer se je dolg povečal dvakrat hitreje kot v razvitih državah. Naraščajoči stroški zadolževanja nakazujejo val varčevalnih ukrepov v obliki proračunskih rezov ali zvišanja davkov.
data for the graph in xls format
Različna realnost med regijami in državami
Vpliv varčevalnih ukrepov na družbeno stabilnost se med regijami močno razlikuje in je lahko včasih zelo destabilizirajoč. V Ekvadorju je na primer ukinitev subvencij za gorivo leta 2019 za deset dni ohromila državo in prisilila vlado k umiku ukrepa. V Keniji so davčne podražitve leta 2024 sprožile izgrede, ki so privedli do vdora v parlament, zaradi česar je predsednik Ruto umaknil finančni zakon in začel dialog z opozicijo.
Naša analiza pa razkriva, da varčevalni ukrepi ne sprožajo vedno družbenih nemirov. V državah z nižjimi dohodki v Afriki in na Bližnjem vzhodu je izvajanje fiskalnih prilagoditvenih načrtov pogosto povezano z zmanjšanjem protestov.
Vpliv neenakosti in upravljanja
Sprejemanje ali zavračanje varčevalnih ukrepov je močno odvisno od stopnje neenakosti in zaupanja v institucije. V državah z izrazitimi družbenimi razlikami in šibkimi varnostnimi mrežami so napetosti pogostejše, kot to trenutno kaže primer Kenije. Nasprotno pa se v okoljih, kjer se upravljanje izboljšuje, lahko ponovno vzpostavi mir: na Šrilanki je po veliki politični krizi leta 2022 prihod nove protikorupcijske vlade leta 2024 pripomogel k zmanjšanju napetosti..
Odločitve med rezanjem proračuna in dvigom davkov
Narava varčevalnih ukrepov prav tako vpliva na družbene odzive. V Latinski Ameriki, kjer več kot 90 % načrtov vključuje zvišanje davkov, so protesti pogosto takojšnji. Nasprotno pa vlade v državah v razvoju v Aziji in Evropi večinoma dajejo prednost zmanjšanju javne porabe, kar kratkoročno običajno povzroča manj družbenih odzivov.
Download the full study now
(.pdf 4,13 Mo)
