Coface objavlja svoje letno poročilo o plačilni nesposobnosti za Srednjo in Vzhodno Evropo (CEE), ki razkriva protislovno sliko: medtem ko se je gospodarska rast v letu 2024 vrnila, se je poslovna stabilnost še naprej slabšala. Kljub umirjanju inflacije in okrevanju BDP so se stopnje insolventnosti v večini držav v regiji zvišale.
Regija CEE (Srednja in Vzhodna Evropa) je leta 2024 zabeležila povprečno rast BDP v višini 2,6 %, kar je znatno izboljšanje v primerjavi z 0,8 % leta 2023. Okrevanje so spodbudili zniževanje inflacije, naraščajoče realne plače in močna zasebna potrošnja, zlasti na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji. Inflacija je leta 2024 padla na 4,6 %, kar je manj od 11,2 % v prejšnjem letu, zahvaljujoč nižjim cenam energije in izboljšanim pogojem dobavne verige.
Vendar ta gospodarski preobrat ni pomenil odpornosti podjetij. Plačilne nesposobnosti so se regionalno zmanjšale za 9 % s 50.248 v letu 2023 na 45.938 v letu 2024, vendar je zmanjšanje zavajajoče. Regulativne spremembe na Madžarskem so popačile številke. Če izvzamemo Madžarsko, se je število primerov plačilne nesposobnosti dejansko povečalo z 29.771 v letu 2023 na 30.680 v letu 2024 (+3 %) – kar poudarja vztrajno krhkost poslovnega okolja v regiji.
Po turbulentnem letu 2023 so makroekonomski kazalniki nakazovali odlog. Toda mnoga podjetja, zlasti v proizvodnji in prometu, so že prevzela preveč pretresov.
Povečanje plačilne nesposobnosti odraža globlje strukturne težave in zapozneli učinek preteklih kriz.
pove Mateusz Dadej, Regijski ekonomist za Coface CEE.
Države kažejo mešano dinamiko plačilne nesposobnosti v letu 2024
Madžarska je zabeležila največji upad (–25,5 %) zaradi normalizacije pravnih postopkov po začasnem porastu leta 2022, medtem ko sta se zmanjšanja prav tako zabeležili Srbija in Bolgarija (–12,1 % oziroma –5,7 %), kar odraža stabilnejše makroekonomske razmere.
Nasprotno pa se je število insolventnosti znatno povečalo v Sloveniji (+32,4 %), Latviji (+24,6 %), Estoniji (+10,2 %) in na Hrvaškem (+7,3 %), kar je posledica šibkega domačega povpraševanja, naraščajočih stroškov in strukturnih izzivov, zlasti v gradbeništvu in trgovini.
Ob visoki inflaciji in javnofinančnih neravnovesjih je prišlo do opaznega povečanja tudi v Romuniji, in sicer za 9,4%, zlasti med srednje velikimi in velikimi podjetji. Poljska je poročala o 19-odstotnem porastu insolventnosti, predvsem zaradi trajnega sprejetja postopkov prestrukturiranja iz obdobja pandemije, ki se zdaj pogosto uporabljajo za obvladovanje likvidnostnih težav.
Medtem sta Češka (+1,9 %) in Slovaška (–3,5 %) pokazali relativno stabilne trende, Litva pa je ostala nespremenjena v primerjavi z lanskim letom (-1 %), pri čemer so bile insolventnosti skoncentrirane v gradbeništvu in trgovini na drobno.
Transport, proizvodnja in gradbeništvo: ključni sektorji pod pritiskom
Še posebej ranljivih je bilo več ključnih panog. Prometni sektor se je spopadal z zmanjševanjem obsega tovora in vztrajnimi pritiski na stroške. Proizvodnja se je soočala z zmanjševanjem obsega naročil in pomanjkanjem delovne sile, medtem ko je gradbeni sektor prizadel dvig obrestnih mer in oslabljene investicije, zlasti v stanovanjske projekte. V teh sektorjih je prišlo do nadpovprečnega povečanja stopenj plačilne nesposobnosti.
Obeti za leto 2025: Naložbeno usmerjeni, previdno optimistični
»Za leto 2025 pričakujemo zmerno izboljšanje trendov insolventnosti,« pove Mateusz Dadej.
"Sprostitev zapoznelih sredstev EU in okrevanje potrošnje gospodinjstev bosta ključnega pomena. Vendar zaostreni kreditni pogoji in svetovne trgovinske negotovosti - zlasti stopnjevanje trgovinskih napetosti med ZDA in EU - predstavljajo znatno negativno tveganje za naš scenarij."
»Cofaceovo poročilo zagotavlja obsežno analizo o tem, kako pravni okviri, gospodarski pogoji in geopolitična tveganja oblikujejo dinamiko plačilne nesposobnosti v regiji CEE,« je dodal Jarek Jaworski, regionalni izvršni direktor za Coface Srednjo in Vzhodno Evropo. Medtem ko se je rast vrnila, je veliko podjetij ostalo v načinu preživetja. Trajne naložbe in jasnost politike bodo bistvenega pomena za zagotovitev dolgoročne stabilnosti.«
Je mogoče predvideti stečaj? Z Urba360 - lahko.
Stečaji podjetij imajo velik vpliv na svetovno gospodarstvo, posledice neplačanih dolgov pa le redko ostanejo neopažene. Kaj pa, če bi opozorilne znake lahko prepoznali pravočasno?
Analiza podjetij iz srednje in vzhodne Evrope, ki so šla skozi stečajne postopke, razkriva moč pravočasnih podatkov. Zahvaljujoč Urba360, napredni rešitvi Coface Poslovne informacije, je mogoče prepoznati tvegane subjekte do dve leti pred nastopom insolventnosti.
📊 Ključni podatki:
- Do konca leta 2023 je bilo 50 % podjetij, ki so končala v stečaju, že označenih kot visoko ali zelo visoko tveganih, 40 % pa jih je bilo uvrščenih med srednje do visoko tvegane.
- Le 10 % primerov se je zgodilo brez predhodnega opozorila – kar še dodatno potrjuje pomen stalnega spremljanja portfelja.
Ti rezultati potrjujejo zanesljivost modela ocenjevanja Urba360 pri zgodnjem odkrivanju finančnih težav in uporabnikom omogočajo sprejemanje premišljenih odločitev – preden je prepozno.
➡️ Ne čakajte na znake krize. Uporabite moč podatkov in zaščitite svoje poslovanje z Urba360.
