Ko se program NextGenerationEU bliža koncu, je bilo iz Mehanizma za okrevanje in odpornost doslej izplačanih le 58 % sredstev, kar pomeni, da je treba do konca leta 2026 izplačati še skoraj 270 milijard evrov. Ta nizka stopnja črpanja slabi gospodarsko rast in ogroža strukturne cilje, ki jih je načrt predvidel.
Napovedi rasti BDP EU 2025: 1,5 %; 2026: 1,4 %
- 806.9 milijarde €: skupna velikost programa NextGenerationEU, vključno s 650 milijardami € za Mehanizem za okrevanje in odpornost
- 58%: delež sredstev RRF, že izplačanih na ravni EU (≈ 270 milijard € še za izplačilo do konca 2026)
- +0.4 %/leto: povprečni pričakovani prirast BDP EU za obdobje 2020–2030 po ocenah Komisije — dejansko nižji zaradi zamud pri črpanju
Data source for the graph in .xlsx format (26 Ko)
Ambiciozen program glede na realnost izplačil
Program NextGenerationEU (NGEU), ki se je začel leta 2021, je bil zasnovan za pomoč EU pri premagovanju krize Covid-19 in podporo strukturnim preobrazbam prek izjemnega načrta za okrevanje v višini 806,9 milijarde €. Njegov glavni steber, Mehanizem za okrevanje in odpornost (RRF), financira projekte na šestih ključnih področjih, med drugim zeleno in digitalno preobrazbo.
Do začetka leta 2026 je bilo izplačanih le 58 % sredstev, še manjši delež pa dejansko porabljen, kar ogroža pričakovano kratkoročno in dolgoročno rast.
Več ovir pri črpanju sredstev
Zamude so posledica administrativnih ozkih grl, omejenih izvedbenih zmogljivosti in spreminjajočih se političnih okoliščin. Vojna v Ukrajini, energetska kriza in inflacija so države prisilile k reviziji načrtov, kar je upočasnilo izplačila. Zahtevane reforme v zameno za sredstva, ki so včasih nepopularne, so bile odložene ali ponovno pogajane, kot v Španiji in Italiji.
Poleg tega nekatere države menijo, da so posojila EU manj ugodna od finančnih trgov, kot na primer Španija, ki je napovedala, da se bo odpovedala 67 milijardam € od 83 milijard € posojil RRF zaradi izboljšanega kreditnega profila.
Mešan gospodarski učinek
Medtem ko so države, kot so Grčija, Hrvaška, Italija in Portugalska, najbolje izkoristile sredstva glede na dosedanji napredek izplačil, bo skupni vpliv na BDP EU nižji od pričakovanega. Po ocenah bi bila letna rast v povprečju za 0,4 % višja med letoma 2020 in 2030, če bi bila sredstva v celoti izkoriščena. Toda tekma s časom sili vlade, da dajejo prednost projektom, ki jih je enostavno izvesti, na račun strukturnih reform z visoko dodano vrednostjo.
Za uspeh evropskega načrta za okrevanje je ključna izvedba. Neizkoriščenost ali napačna poraba sredstev — prek naložb in reform — bi lahko ogrozila njihov potencial za spodbujanje rasti v kratkem in dolgem roku v že omejenem fiskalnem okolju.
pravi Laurine Pividal, Coface ekonomistka za južno Evropo.
Po letu 2026: delna, a ciljno usmerjena pomoč
Vrzel, ki jo bo pustil konec NGEU, bi lahko delno zapolnili drugi instrumenti, vključno s posojili SAFE iz programa Readiness 2030 (150 milijard € v obdobju 2026–2030) za oborožitev.
Vendar pa njihov sektorski obseg (obrambna industrija) in manj stroga pravila (35 % financiranja se lahko nameni za izdelke iz tretjih držav zunaj EU, EGP, EFTA in Ukrajine) omejujejo makroekonomski učinek v primerjavi z diverzifikacijskimi in strukturnimi cilji NGEU.
> Stopite v stik z našim strokovnjakom in zaščitite vaše poslovanje zdaj.
