V razmerah brez primere, zaznamovanih z geopolitično negotovostjo in trgovinskimi napetostmi, svetovno gospodarstvo išče ravnotežje med pričakovanim upočasnjevanjem in tveganji za zaostrovanje. Trumpove odločitve glede carin ter napetosti na Bližnjem vzhodu oblikujejo nepredvidljivo gospodarsko okolje za leti 2025 in 2026. V teh razmerah in ob upoštevanju že sprejetih ukrepov je Coface znižal ocene za 23 sektorjev in 4 države.
Glavni trendi:
- Ameriške carine, četudi začasno ustavljene ali znižane, so že dosegle zgodovinsko visoke ravni.
- Skoraj 80 % razvitih gospodarstev je v prvem četrtletju 2025 v primerjavi z letom 2024 zabeležilo porast neplačil.
- Najbolj prizadeta je kovinska industrija, pod pritiskom pa so tudi tradicionalne industrijske panoge, kot sta avtomobilska in kemijska.
- Med sektorji, ki so bili dodatno znižani, so:
- V ZDA: informacijsko-komunikacijske tehnologije ter maloprodaja
- Na Kitajskem: tekstilna in oblačilna industrija, ki jo prizadevajo carinske dajatve
Globalno gospodarstvo: negotovost postaja nova stalnica
Obeti za svetovno gospodarstvo so bolj negotovi kot kadar koli prej, saj so močno odvisni od (geo)političnih dogodkov in trgovinskih odločitev predsednika ZDA. Ponovna uvedba carin po izteku 90-dnevnega obdobja začasne ustavitve (9. julija za preostali svet in 12. avgusta za Kitajsko) bi lahko pomembno vplivala na svetovno gospodarsko rast. Pričakovano je izrazito upočasnjevanje – rast naj bi v letu 2025 znašala 2,2 %, v letu 2026 pa 2,3 %, pri čemer prevladujejo negativna tveganja. Če se geopolitične in trgovinske napetosti zaostrijo, ni mogoče izključiti rasti pod 2 %.
Enaka negotovost naravno spremlja tudi inflacijo, katere trenutna stabilnost bi lahko bila ogrožena. Do konca leta 2025 bi lahko v ZDA dosegla 4 %, pri čemer obstajajo dodatna navzgor usmerjena tveganja v primeru višjih cen energentov. Glavne centralne banke bodo verjetno ohranile previden pristop. Če pa bo inflacija v ZDA pod nadzorom, bi lahko ameriška centralna banka (Fed) obrestne mere znižala že jeseni 2025. Evropska centralna banka (ECB) je napovedala nadaljevanje politike zniževanja obrestnih mer, vendar je dodala, da se približuje končni ravni.
Negotovost je v Evropi še večja, saj bi se lahko končno začele izvajati dolgo odlašane politike fiskalne konsolidacije, medtem ko je Nemčija vključena v spodbujevalni program, katerega obseg je v tej fazi težko oceniti.
Napetosti na Bližnjem vzhodu in presežna ponudba: naftni trg na tanki meji
Spor med Izraelom in Iranom je znova vzbudil strahove glede nafte. Motnje ali celo blokada Hormuške ožine – skozi katero dnevno preide 20 milijonov sodčkov, kar predstavlja 20 % svetovne ponudbe – bi lahko cene potisnile nad 100 dolarjev za sodček.
Če izključimo to geopolitično ozadje, temeljni dejavniki nakazujejo na padec cen, predvsem zaradi povečanja proizvodnje v državah zunaj skupine OPEC+, oslabljene povpraševanja zaradi trgovinskih napetosti ter ponovne uvedbe količin s strani članic OPEC+ (2,2 milijona sodčkov dnevno). Če ne pride do večje krize, bodo cene predvidoma ostale izjemno nestanovitne, vendar znotraj razpona med 65 in 75 dolarji za sodček.
Razvite ekonomije: mešanica odpornosti in ranljivosti
Ameriško gospodarstvo se sooča z dvema negotovostma: obsegom carinskih dajatev in načinom, kako jih bo gospodarstvo absorbiralo. Kljub upadanju zaupanja potrošnikov se trg dela ohranja stabilen, krčenje BDP v prvem četrtletju (-0,2 %) pa je predvsem posledica preventivnega kopičenja zalog s strani podjetij.
V Evropi je Nemčija v prvem četrtletju zabeležila rahlo rast, Francija ostaja počasna, Italiji grozi izguba zagona, medtem ko Španija še naprej izkorišča prednosti turizma in evropskih sredstev za ohranjanje gospodarske dinamike.
Trgi v razvoju: prve žrtve trgovinskih pretresov
Na Kitajskem je začasno premirje glede carin spodbudilo porast izvoza, vendar ostaja gospodarska slika krhka. Indija kljub več kot 7 % rasti v prvem četrtletju beleži upočasnjevanje potrošnje in zmanjševanje fiskalnega manevrskega prostora.
V Latinski Ameriki največje breme trgovinske negotovosti nosi Mehika, kjer v letu 2025 ni pričakovane gospodarske rasti. Brazilija, ki je po izgubah zaradi El Niña doživela okrevanje v kmetijstvu, naj bi se skrčila zaradi restriktivne denarne politike (ključna obrestna mera je bila zvišana na 15 %). V Argentini je zagon, ki ga je prinesel program Mileinomics, močan in kljub nizkim deviznim rezervam bi lahko država v letu 2025 dosegla 5 % rast BDP, v letu 2026 pa 3,5 %.
Metalurgija: 600 milijonov ton presežnih zmogljivosti jekla bremeni svetovni sektor
Metalurški sektor se sooča z globoko krizo – leta 2024 je bila zabeležena presežna zmogljivost proizvodnje jekla v višini 600 milijonov ton, kar predstavlja 25 % svetovne proizvodnje. Neugodno makroekonomsko okolje, energetske napetosti in nove carine na jeklo dodatno zaostrujejo razmere za proizvajalce jekla, zlasti v Kanadi, Mehiki in Evropi.
Kanada: gospodarstvo kleca pod težo carin
With 75% of its exports headed for the US, Canada is one of the countries most exposed to the trade war. Growth has slowed significantly after a surge at the end of 2024. Consumption is falling, investment is weakening and unemployment stands at 6.9%, its highest level since 2017.
Izvoz, ki ga je začasno spodbudila grožnja carin, se je aprila močno skrčil. Posebej prizadeta sta avtomobilski in kovinski sektor, kjer so carine narasle tudi do 50 %. Pričakovana revizija sporazuma USMCA, ki naj bi bila prestavljena na konec leta 2025, bi lahko dodatno povečala gospodarsko nestabilnost v državi.
Prenesite Coface Risk Review zdaj!
(.pdf 16Mb)
