V začetku decembra je Evropska komisija odobrila podporni načrt za vinsko industrijo, ki se sooča z neugodnimi gospodarskimi razmerami in naraščajočimi strukturnimi težavami. Čeprav je načrt obsežen, trenutno rešuje le del problema, saj spregleda upad evropske porabe in težave pri izvozu.
Ključne številke
- 35 %: upad porabe vina v Evropi od leta 2000.
- 60 %: delež svetovne proizvodnje vina, ki ga predstavljajo Francija, Španija in Italija.
- 214 milijonov hektolitrov: zgodovinsko nizka raven svetovne porabe, pričakovana leta 2025.
Evropski podporni načrt: le delna rešitev
Načrt temelji predvsem na subvencijah za trajno izkrčitev vinogradov. V Franciji bo za financiranje izkrčitve namenjenih 130 milijonov evrov po stopnji 4.000 evrov na hektar. Ta ukrep, ki velja tudi za Italijo in Španijo, si prizadeva omejiti ponudbo ob upadajočem povpraševanju. Vendar rešuje le del strukturnega neravnovesja v sektorju.
Poslabšanje ravnotežja med ponudbo in povpraševanjem
Svetovna proizvodnja in poraba vina sta se v zadnjih desetih letih zmanjšali za skoraj 10 %. Toda upad je v Evropi veliko izrazitejši, saj je poraba od leta 2000 padla za 25 %. Francija je izgubila status vodilnega svetovnega proizvajalca v korist Italije, povpraševanje pa še naprej strmo pada. Do leta 2025 naj bi svetovna poraba dosegla zgodovinsko nizko raven 214 milijonov hektolitrov.
Naraščajoče težave pri izvozu
Evropska vina se soočajo z ovirami na mednarodnih trgih. Na Kitajskem se je poraba vina od pandemije zmanjšala za več kot 60 %, medtem ko v ZDA nove carinske ovire otežujejo dostop evropskih izvoznikov na trg. Te težave pri izvozu dodatno slabijo industrijo, ki je že pod pritiskom.
Osredotočenost na izkrčitev prikriva strukturne težave
Francoski načrt izkrčitve, ki predvideva umik 1,5 milijona hektolitrov s trga (le 10 % ocenjenega presežka ponudbe leta 2025), ne more zadostovati za reševanje trenutnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Ukrep se osredotoča zgolj na proizvodnjo, da bi izboljšal razmere v sektorju, medtem ko ignorira izziv upadajočega povpraševanja in spreminjajočih se potrošniških navad.
Osredotočenost na izkrčitev zasenči potrebo po prehodu v višji cenovni razred in veliko razhajanje med proizvajalci. Vina nižjega cenovnega razreda, zlasti v jugovzhodni Franciji, se soočajo z večjo konkurenco iz neevropskih držav in upadajočim povpraševanjem, zaradi česar ta rešitev ni primerna za dolgoročno vzdržnost sektorja.
Simon Lacoume, sektorski ekonomist, pravi:
Evropska vinska industrija preživlja brezprecedenčno krizo, zaznamovano s trdovratnim neravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem, težavami pri izvozu ter konkurenco na področju vin nižjega cenovnega razreda. Trenutni ukrepi, čeprav nujni, niso dovolj za trajno prenovo sektorja.
