Za navidezno preprostostjo umetne inteligence poteka globalni industrijski in geopolitični boj. Vodilni položaj ZDA, kitajska ofenziva, kritične odvisnosti in evropske odločitve: kateri geopolitični trendi na novo opredeljujejo uporabo podatkov in umetne inteligence? Aurélien Duthoit, sektorski ekonomist pri Coface, predstavlja ključne ugotovitve, ki bodo nosilcem poslovnih odločitev pomagale zaščititi rast podjetij v obdobju velikih tehnoloških sprememb.
V svetu tehnologije (in še veliko širše!) je pozornost zdaj trdno usmerjena v podatke in umetno inteligenco oziroma skoraj izključno vanju: v razvoj zmogljivosti in načinov uporabe ter v pričakovane ali že dokazane učinke na produktivnost podjetij in trg dela. Glede na ogromna sredstva, ki jih zahteva, in njen potencial umetna inteligenca (UI) postaja tudi vprašanje gospodarske, industrijske in vse bolj geopolitične moči.
Geopolitika kot pomemben katalizator pospešenega razvoja novih tehnologij na novo opredeljuje uporabo podatkov in umetne inteligence. Za hipno in skoraj neoprijemljivo tehnologijo, do katere običajno dostopamo prek preprostega pogovornega okna, se namreč skrivajo več sto milijard dolarjev vredne naložbe v infrastrukturo, vse kompleksnejše strukture financiranja in vrednostne verige, ki so močno skoncentrirane okoli peščice največjih akterjev.
Umetna inteligenca ni več le vprašanje inovacij ali produktivnosti. Postala je instrument gospodarske, industrijske in geopolitične moči,
poudarja Aurélien Duthoit, sektorski ekonomist pri Coface.
1 – Ali je prevlada ZDA res tako trdna, kot se zdi?
Po ameriškem podjetju Nvidia, ki ima največjo tržno kapitalizacijo na svetu (2.000 milijard USD), sta tudi Anthropic in OpenAI že napovedala prvi javni ponudbi delnic v prihodnjih mesecih. Gre za pomemben razvoj, saj se vstop podjetja Anthropic na borzo soglasno opisuje kot največja prva javna ponudba delnic vseh časov!
To pomeni še eno konkurenčno prednost za ameriška podjetja v tem sektorju, ki trenutno predstavljajo 70 % skupne vrednosti svetovnega finančnega ekosistema umetne inteligence. K temu je treba prišteti še prevlado ZDA na področju infrastrukture (strežnikov in podatkovnih centrov): v ZDA je namreč trenutno nameščenih 50 % vseh zmogljivosti, prav tam pa se gradi tudi 70 % novih zmogljivosti.
Tako glede finančnega vrednotenja kot infrastrukture je vodilni položaj ZDA izjemno trden. Če pogledamo trenutne tokove, vse kaže, da se bo ta prevlada v prihodnje le še okrepila,
pojasnjuje Aurélien Duthoit.
Vendar ta vodilni položaj prikriva pomembno industrijsko odvisnost: ZDA so še vedno močno odvisne od uvoza ključne opreme in komponent, potrebnih za delovanje tehnologij, povezanih z umetno inteligenco. Ta odvisnost se hitro povečuje, saj se je obseg uvoza v zadnjih letih kar početveril. Pri tem se odpira paradoksalno vprašanje: kako lahko država tako izrazito prevladuje na področju določene tehnologije, hkrati pa ostaja odvisna od drugih držav pri dobavi tako ključnih komponent?
V središču nove tehnološke geopolitike se tako oblikuje nova paradigma: država lahko obvladuje ustvarjanje vrednosti, programsko opremo in kapital, ne da bi imela nadzor nad vsemi komponentami, potrebnimi za njihovo delovanje. Zaradi te razdrobljenosti postaja izbira ponudnika tehnologije za podjetja strateška odločitev.
V zameno za prevlado v sektorju se razkriva strateška šibkost ameriških dobavnih verig. Bolj ko se pomikamo proti fizični plasti tega gospodarstva, ki ne vključuje le mikročipov, bolj očitna postaja ranljivost ZDA.
Američani zdaj veliko vlagajo v zmanjševanje teh odvisnosti, vendar napredek ni tako hiter, kot je bilo pričakovano, da bi lahko resnično spremenil razmerja moči,
ugotavlja Aurélien Duthoit.
2 – Tehnološka tekma med Kitajsko in ZDA: kdo bo v resnici zmagal v bitki modelov?
»DeepSeek« je pred 18 meseci vse akterje v tehnološkem sektorju opomnila, da pri konkurenci ne gre le za tekmo v naložbah za razvoj najzmogljivejšega jezikovnega modela. Pravi izziv je tudi najti pravo ravnovesje med zmogljivostjo, stroški in pogoji uvedbe. To je še toliko pomembneje, ker Kitajska krepi svoj položaj in pri tem sledi drugačni strategiji.
Več kitajskih modelov je »odprtih«, kar pomeni, da jih je mogoče uvesti zunaj okolja razvijalca in znotraj informacijskega okolja, ki ga izbere podjetje, tudi lokalno ali pri evropskem ponudniku gostovanja. Ta pristop se razlikuje od zaprtih rešitev, ki model, storitev in infrastrukturo združujejo v enoten paket.
Kitajski ponudniki z zmogljivimi in dostopnejšimi modeli ne želijo nujno sami zmagati v tej tekmi. Njihov cilj je lahko tudi preprečiti ameriškim tekmecem, da bi svojo tehnološko prednost spremenili v trajen vir globalnih prihodkov in vzvod vpliva.
Danes ni več ključno vprašanje, kdo ima tehnološko najnaprednejše modele, temveč kdo na trgu ponuja najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.
Geopolitični interes Kitajske je omejiti zmožnost ameriških ponudnikov, da svojo tehnološko prednost spremenijo v trajen vir globalnih prihodkov. S tem Kitajska hkrati zmanjšuje geopolitični vpliv, ki bi ga lahko ZDA uveljavljale nad preostalim svetom,
pojasnjuje Aurélien Duthoit.
3 – Evropa: brez tehnološke suverenosti, vendar ne brez moči?
Kakšna je vloga Evrope v novi geopolitični in tehnološki paradigmi? Na največjih digitalnih trgih se oblikujejo oligopoli: pri jezikovnih modelih zaradi mrežnih učinkov, pri računalništvu v oblaku pa zaradi ekonomije obsega. Za vsako podjetje, ki uvaja umetno inteligenco, je zato tveganje prevelike odvisnosti od peščice ponudnikov zelo resnično. Evropa na področju komponent in modelov zaostaja, kar je neposredna posledica njenih širših pomanjkljivosti na področju regulacije, povezovanja in strateške vizije, na katere je opozorilo že Draghijevo poročilo.
Kljub prevladi Kitajske in ZDA pa Evropa še zdaleč ni brez moči. V vrednostni verigi zaseda več ključnih položajev, ki bi jih lahko učinkoviteje izkoristila:
- ASML na področju fotolitografije,
- Zeiss na področju optičnega pregleda,
- Spea na področju električnega testiranja,
- Siltronic na področju silicijevih rezin.
Evropa lahko izkoristi tudi velikost svojega trga, drugega največjega na svetu, ki bi lahko postal pomemben pogajalski vzvod.
Tako Evropa kot evropska podjetja si morajo odgovoriti na štiri ključna vprašanja:
- Od česa smo odvisni?
- Kako kritična je ta odvisnost?
- Katere alternative so na voljo?
- Kolikšni so stroški prehoda z ene rešitve na drugo?
Ključno je, da Evropa ne zaostane pri uvajanju novih tehnologij, saj bi lahko z njimi povezano povečanje produktivnosti izboljšalo marže podjetij in okrepilo njihovo konkurenčnost.
Podatki in umetna inteligenca: od preizkušanja do konkretnih rezultatov
> Kaj če bi vam obvladovanje tveganj dejansko omogočilo izkoristiti več priložnosti? Obiščite spletno mesto Coface, prenesite celotno študijo in odkrijte pet ključnih strategij za sprostitev potenciala vaše rasti
