Poletno obdobje je prineslo splošno rast cen na vseh surovinskih trgih, brez izjeme. Zaostrovanje napetosti na Bližnjem vzhodu, vrnitev pojava El Niño, podnebne motnje in vse večje potrebe, povezane z energetskim prehodom, sočasno zvišujejo cene energentov, kmetijskih surovin in industrijskih kovin.
Nobena surovina ni več odporna proti zviševanju cen. Energenti, kovine in kmetijske surovine občutijo vse posledice geoekonomskih pretresov in podnebnih šokov.
Za zdaj nič ne kaže, da bi se trend obrnil pred koncem leta, in to je še najbolj optimističen scenarij.
Simon LACOUME, sektorski ekonomist pri Coface
Energetska kriza z občutkom déjà vuja
Po razmeroma mirnem začetku poletja so novi ameriški in iranski napadi skupaj z napadi Hutijev na Savdsko Arabijo znova okrepili zaskrbljenost glede nemotenega pretoka energentov. Ob nizkih zalogah so se cene nafte hitro vrnile na pot rasti (slika 1). Cena surove nafte Brent je ponovno presegla 100 USD za sod, prvič po 22. maju. Cene rafiniranih naftnih derivatov so se zvišale še izraziteje, in sicer za 30 % pri dizelskem gorivu ter za 35 % pri letalskem gorivu v primerjavi z junijem. K temu so prispevale predvsem motnje v rafinerijskih zmogljivostih na območju Črnega morja, v Zalivu in Rusiji. Coface za zdaj ohranja napoved, da bo cena nafte v letu 2026 znašala 85 USD za sod. Vendar je nedavno zaostrovanje razmer očitno povečalo tveganje, da bodo cene višje od napovedanih.
Podobno velja za zemeljski plin. Cene v Evropi so se zvišale za 12 % in ob nizkih zalogah ter vse močnejši konkurenci za pošiljke utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) dosegle najvišjo raven po letu 2023. Poletni vročinski valovi so povečali povpraševanje po hlajenju v Evropi in Aziji, hkrati pa so nizki vodostaji v obeh regijah močno omejili proizvodnjo električne energije v hidroelektrarnah in jedrskih elektrarnah.
Podnebni pritiski na kmetijskih trgih se stopnjujejo
K splošni rasti cen prispevajo tudi kmetijske surovine. Glavni razlogi so manjši svetovni pridelki najpomembnejših žit, kot so pšenica, koruza in riž, ki so se medletno zmanjšali za 2 %, ponavljajoči se vročinski valovi po Evropi ter vse bolj zaskrbljujoči obeti za leto 2027 zaradi krepitve pojava El Niño.
Na mesečni ravni so se cene koruze zvišale za 20 %, sledile so pšenica z 18-odstotno in sladkor z 11-odstotno rastjo. Cena pšenice je zdaj medletno višja za 50 %, kar je posledica slabih letin v več pomembnih državah proizvajalkah, med drugim v Argentini, ZDA in Avstraliji. Zaskrbljujoče so tudi razmere v Zahodni Evropi, ki so jo prizadeli zaporedni vročinski valovi. Po najnovejših podatkih francoskega ministrstva za kmetijstvo bi se lahko proizvodnja koruze v Franciji letos zmanjšala za 50 %.
Dolgoročno je glavno tveganje krepitev pojava El Niño, ki bi lahko imel dvojni vpliv na svetovno kmetijstvo. Negativno bi lahko vplival na pridelek številnih kmetijskih surovin, od riža in soje do palmovega olja in sladkorja. Pritiski na trgih žit bi se lahko postopoma razširili tudi vzdolž celotne prehranske vrednostne verige, zlasti na živinorejski sektor.
Rast cen industrijskih kovin se bo najverjetneje nadaljevala
Rast cen industrijskih kovin vodi baker, katerega cena je pred kratkim dosegla rekordno vrednost, višjo od 14.000 USD na tono. Kot je poudarjeno v nedavni raziskavi Coface, trg poleg kratkoročnih napetosti še naprej podpirajo močni strukturni dejavniki: obnavljanje zalog na Kitajskem, elektrifikacija svetovnega gospodarstva, razvoj energetske infrastrukture in širjenje podatkovnih centrov. Indeks industrijskih kovin S&P se je v zadnjem mesecu zvišal za več kot 3 %, k čemur sta prispevali rast cen cinka za 2 % in bakra za 0,8 %. To je še en znak, da bi se lahko trenutni cikel rasti cen nadaljeval dlje časa.
