Energetski prehod in elektrifikacija bi lahko temeljito preoblikovala svetovne trge kovin. Zaradi močno naraščajočega povpraševanja in vse bolj omejene ponudbe naj bi se baker, nikelj in aluminij do leta 2035 soočili s strukturnimi primanjkljaji, kar bo tlakoval pot novemu obdobju rasti cen kovin.
Industrijske kovine vstopajo v novo obdobje. Energetski prehod ustvarja pomembno novo povpraševanje, medtem ko se ponudba vse težje prilagaja naraščajočim potrebam.
Ta kombinacija bi lahko povzročila dolgotrajen pritisk na baker, nikelj in aluminij ter odprla pot novemu bikovskemu trendu na trgu kovin.
je povedal Simon Lacoume, ekonomist za sektor kovin pri Coface.
Povpraševanje se zaradi energetskega prehoda pospešuje
Še pred razmahom nizkoogljičnih tehnologij je povpraševanje po kovinah že podpiralo več močnih strukturnih trendov. Urbanizacija, razvoj infrastrukture in rast nastajajočih gospodarstev bodo tudi v prihodnjih letih spodbujali svetovno porabo. Gradbeni sektor predstavlja skoraj 50 % svetovne porabe jekla, medtem ko elektrifikacija že danes ustvarja skoraj tri četrtine svetovnega povpraševanja po bakru.
Temu dolgoletnemu povpraševanju se zdaj pridružuje še povpraševanje, ki ga ustvarjata energetski prehod in digitalizacija. Obnovljivi viri energije, električna vozila, baterije, elektroenergetska omrežja in podatkovni centri so namreč izjemno intenzivni porabniki kovin. Po scenariju APS² Mednarodne agencije za energijo (IEA)¹ bi lahko čiste tehnologije do leta 2035 predstavljale 35 % svetovnega povpraševanja po bakru in niklju.
Zakaj ponudba težko sledi povpraševanju
Ob takšnem pospešku povpraševanja ponudba težko dohaja potrebe trga. Manj kot 1 % raziskovalnih projektov za pridobivanje rudnin se razvije v delujoč rudnik, razvoj novih zmogljivosti pri obstoječih projektih pa v povprečju traja skoraj 20 let (v zgodnjih 2000-ih manj kot 15 let). Nizki donosi na naložbe, upad kakovosti rude v nahajališčih in naraščajoči stroški dodatno omejujejo sposobnost proizvajalcev za hitro povečanje proizvodnje.
K temu se pridružuje tudi velika geografska koncentracija dobavnih verig. Indonezija zagotavlja 67 % svetovne proizvodnje nikljeve rude, medtem ko ima Kitajska v lasti več kot polovico svetovnih rafinerijskih zmogljivosti za več ključnih kovin.
Poleg tega se povečujejo tudi trgovinske omejitve. Do konca leta 2025 je bilo v veljavi 1.138 ukrepov, ki vplivajo na uvoz ali izvoz kritičnih mineralov, v primerjavi s 357 ukrepi deset let prej.
Baker, nikelj in aluminij: strukturni primanjkljaji do leta 2035
Neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem bo še posebej izrazito pri kovinah, ki so ključne za energetski prehod. Pri aluminiju, bakru in niklju bo povpraševanje v naslednjem desetletju raslo hitreje od ponudbe, tudi brez dodatnega pospeševanja razogljičenja. Vendar vpliv ne bo enak pri vseh kovinah.
Podatki za graf v obliki .xlsx
Baker, ki je nepogrešljiv za elektrifikacijo gospodarstev in razvoj digitalne infrastrukture, bi se lahko do leta 2035 soočil s primanjkljajem med 1,5 in 6,5 milijona ton (odvisno od scenarija), kar bi lahko v scenariju neto ničelnih emisij predstavljalo do 17 % svetovnega povpraševanja. Razmah podatkovnih centrov bi lahko te pritiske še dodatno okrepil.
Nikelj je videti kot kovina, ki jo bo energetski prehod najbolj prizadel, predvsem zaradi povpraševanja iz baterijske industrije in električne mobilnosti. V scenariju neto ničelnih emisij bi se lahko trg rafiniranega niklja do leta 2035 soočil s primanjkljajem okoli 6,5 milijona ton, kar predstavlja skoraj 35 % predvidenega povpraševanja.
Tudi na trgu aluminija se pričakuje vse večja napetost med ponudbo in povpraševanjem. Primanjkljaj bi lahko dosegel med 5 in 15 milijoni ton oziroma približno 10 % predvidenega povpraševanja. V tem primeru omejitve ne izhajajo toliko iz razpoložljivosti virov, temveč iz industrijskih zmogljivosti, potrebnih naložb in dostopa do konkurenčno cenovno ugodne električne energije.
Obeti za novo rast cen kovin
Pričakovati je, da bodo te napetosti dolgoročno pritiskale na rast cen. Coface napoveduje, da bi se lahko cene bakra in niklja v naslednjem desetletju skoraj podvojile, medtem ko naj bi se tudi cena aluminija občutno zvišala. Nasprotno pa sta jeklo in cink videti manj ranljiva, saj razpolagata z manj omejeno ponudbo in sta manj izpostavljena novemu povpraševanju, ki ga ustvarja energetski prehod.
Podatki za graf v obliki .xlsx
Za proizvajalce bo zato izziv postopoma presegel zgolj vprašanje cen: zagotavljanje dostopa do kritičnih kovin, razvoj recikliranja in zmanjševanje materialne intenzivnosti bi lahko postali ključni dejavniki konkurenčnosti.
> Odkrijte našo analizo sektorja kovin
1 Mednarodna agencija za energijo (International Energy Agency - IEA)
2 Scenarij napovedanih zavez (Announced Pledges Scenario - APS)
