Leta 2026 naj bi se insolventnosti ponovno nekoliko povečale, kljub postopnemu zniževanju stroškov financiranja. Za to navidezno stabilizacijo se skriva še vedno visoka stopnja ranljivosti, zlasti v gradbeništvu, kemijski industriji in tekstilnem sektorju. Že dvig obrestnih mer za poslovna posojila za 25 bazičnih točk bi bil dovolj, da bi prekinil trend umirjanja.
Ključne številke
- +2,8 %: pričakovana rast insolventnosti po svetu v letu 2026.
- +2 %: ocenjena rast v Franciji (v skladu s trendi ustanavljanja podjetij) in v Združenem kraljestvu.
- +4 %: pričakovana rast v Združenih državah zaradi sektorjev, občutljivih na nedavne politike, kot so carine, ki jih absorbira ameriško gospodarstvo.
- +1 %: napoved za Nemčijo, kljub šibki zasebni aktivnosti in obsežnim državnim spodbudam.
- –2 %: ocenjen padec insolventnosti v Italiji zaradi zmanjšanja števila aktivnih podjetij v državi.
- –3 %: pričakovani upad v Španiji, ki ga podpira izboljšana makroekonomska dinamika.
- 25 bazičnih točk: kritični prag, ki bi sprožil ponovni porast insolventnosti po svetu, izničil upočasnitev in povečal rast na približno +4–5 % v letu 2026.
Leto 2026 bo ponudilo premor, ne pa izboljšanja. Število insolventnosti se ne bo zmanjšalo – le prenehalo bo pospeševati.
Če se obrestne mere ne bi zniževale tako hitro, kot je pričakovano, bi stabilizacija takoj izginila.
pravi Jonathan Steenberg, ekonomist za UKI, Beneluks in nordijske države pri Coface.
2026: zavajajoča stabilizacija
Po treh letih izrazite rasti bi lahko bilo leto 2026 obdobje umiritve. Insolventnosti bodo še naprej naraščale, vendar počasneje, podprte s postopnim zniževanjem obrestnih mer in sproščanjem kreditnih pogojev.
Kljub temu ostaja stabilizacija krhka: zadolženost je visoka, marže so pod pritiskom, najbolj izpostavljeni sektorji pa še naprej kažejo napetosti.
data for the graph in .xls format
Evropa: stabilizacija močno odvisna od stroškov financiranja
Nemčija (+1 %), Francija in Združeno kraljestvo (+2 %) bodo ostale na visoki ravni, medtem ko bo Španija (-3 %) izkoristila močnejši makroekonomski zagon. Italija (-2 %) bo imela koristi predvsem zaradi statističnih učinkov reform postopkov.
Na Nizozemskem (+4 %) bo rast odražala vračanje na ravni iz obdobja pred pandemijo.
Evropa ostaja izjemno občutljiva na stroške kredita, ki bo v veliki meri določal razvoj v letu 2026.
Severna Amerika in Azijsko-pacifiška regija: zmeren premor, a raznoliki trendi
V Severni Ameriki se poti razhajajo: v Združenih državah (+4 %) bodo podjetja še naprej občutila vpliv upočasnjene gospodarske rasti in višjih carin, medtem ko bo Kanada (–5 %) po dolgotrajnem obdobju rasti vstopila v izrazito fazo upada.
V azijsko-pacifiški regiji bo Japonska (+7 %) še naprej obremenjena zaradi vztrajno visokih obrestnih mer in več ranljivih sektorjev, medtem ko naj bi se Avstralija (+0,5 %) po močni postpandemični normalizaciji stabilizirala na trenutni ravni. Ti trendi potrjujejo, da bodo lokalni šoki — denarni, sektorski ali regulativni — še naprej oblikovali dinamiko insolventnosti v letu 2026.
Dvig za 25 bazičnih točk bi bil dovolj za obrat trenda
Stabilizacija, pričakovana v letu 2026, temelji na predpostavki o postopnem znižanju obrestnih mer, a ravnotežje ostaja zelo občutljivo: podjetja so po večletni visoki zadolženosti izredno občutljiva na stroške financiranja.
Dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk bi lahko ponovno povzročil globalno rast insolventnosti na približno +4–5 %, kar je trend, podoben letu 2025.
Takšen scenarij bi najmočneje prizadel evropska gospodarstva, ki imajo več posojil s spremenljivo obrestno mero, ter sektorje z nizko sposobnostjo servisiranja dolga, kot so gradbeništvo, kemijska industrija in tekstil. Povečana občutljivost jasno nakazuje, da bo v letu 2026 potek insolventnosti manj odvisen od rasti in bolj od dinamike denarne politike – strošek financiranja bo pravi odločilni dejavnik prihajajočega leta.
- Prenesite celotno študijo za več informacij
Zaščitite svoje podjetje pred naraščajočimi insolventnostmi vaših kupcev — kontaktirajte nas in poklicali vas bomo nazaj.
