Izbira partnerja za upravljanje poslovnih tveganj ni več le vprašanje primerjave ravni kritja in jamstev za zaščito podjetja. Kaj pa, če je njegova dodana vrednost predvsem v priložnostih, ki vam jih pomaga ohraniti odprte? Na podlagi ugotovitev Cofaceove raziskave, v kateri je sodelovalo 1.250 odločevalcev z vsega sveta, odkrijte profil najprimernejšega partnerja in preverite, katera merila so ključna pri izbiri partnerja, ki lahko podpre vaše poslovne odločitve in prispeva k rasti vašega podjetja.
Pravi partner za upravljanje tveganj ni več le tisti, ki zagotavlja zaščito
Do nedavnega je bila glavna naloga partnerja za upravljanje tveganj ublažiti posledice neplačanih terjatev, zato so ga podjetja ocenjevala predvsem glede na njegovo sposobnost omejevanja izgub. Ta vloga ostaja ključna, vendar danes ne zadostuje več za izpolnjevanje pričakovanj podjetij pri upravljanju poslovnih tveganj. To še posebej velja v vse bolj zapletenem okolju in obdobju skoraj neomejenih možnosti, ki jih ponujajo podatki in nove tehnologije. Ker je treba odločitve sprejemati vse hitreje, trge pa je včasih težko primerjati, si organizacije prizadevajo tveganja ne le »predvideti«, temveč tudi ugotoviti, katere priložnosti lahko izkoristijo, pod kakšnimi pogoji in ob kakšni stopnji izpostavljenosti.
Coface raziskava iz leta 2026 razkriva pomemben premik: čeprav le 24 % vodilnih danes meni, da sta področji upravljanja tveganj in financ strateška partnerja za rast, jih 44 % verjame, da bosta to vlogo prevzeli v prihodnjih treh do petih letih. Ta premik velja za notranje funkcije, hkrati pa ponazarja tudi novo področje delovanja zunanjih partnerjev. Ključno vprašanje ni več »V kolikšni meri lahko moj partner krije moje kreditno tveganje?«, temveč »Kako mi lahko partner pomaga prevzemati tveganja na uravnotežen in varen način?«
Zanesljivi podatki, ki omogočajo ukrepanje in podpirajo sprejemanje odločitev
Podjetje ima lahko na voljo veliko informacij, vendar kljub temu ne more hitro sprejeti odločitve. Kadar skupina posluje v več državah, lahko različne metodologije ocenjevanja ali težko primerljivi podatki ekipam za upravljanje tveganj, finance in prodajo preprečijo, da bi enotno razumele položaj poslovnega partnerja, naj bo to kupec ali dobavitelj.
Težava ni toliko v količini razpoložljivih podatkov, temveč v zagotavljanju njihovega rednega posodabljanja, doslednosti in preproste uporabe. Danes 52 % organizacij na različnih trgih uporablja razdrobljene podatke o tveganjih, skoraj polovica (47 %) pa pomanjkanje podatkov v realnem času navaja kot enega od dejavnikov, ki omejujejo njihovo rast.
Partner za upravljanje tveganj mora zato ponuditi več kot le poročilo. Zagotoviti mora primerljivost informacij med različnimi trgi, pojasniti dejavnike, ki vplivajo na oceno, in jih pretvoriti v konkretne podlage za odločanje različnih poslovnih enot. Coface ocena, kreditno priporočilo ali opozorilo imajo resnično dodano vrednost le, če omogočajo ukrepanje pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Ko informacije o tveganjih povežemo z gospodarskimi podatki in napovedmi, podjetja ne le ščitimo, temveč mu pomagamo rasti premišljeneje,
pravi direktor zaupravljanje tveganjv sektorju informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Avstraliji.
Merila za ocenjevanje podatkov vašega partnerja
Ali so podatki med različnimi državami primerljivi in dosledni?
Ali so dovolj ažurni?
Ali analizo dopolnjujejo sektorsko in gospodarsko strokovno znanje ter izkušnje?
Ali je mogoče podatke pretvoriti v kreditno priporočilo, omejitev izpostavljenosti ali opozorilo?
Analiza prihodnjih gibanj, šibki signali in zgodnja opozorila: ukrepanje, preden se tveganje uresniči
Analiza kreditne sposobnosti ostaja ključna za vsakega odločevalca, vendar predvsem opisuje stanje s pogledom v preteklost. Kreditne odločitve pa se nanašajo na prihodnost: ali naj vstopimo na ta trg, odobrimo podaljšanje plačilnega roka, zvišamo kreditni limit ali ohranimo izpostavljenost, ko se razmere poslabšujejo?
Partner za upravljanje tveganj mora danes te odločitve podpreti s povezovanjem različnih naborov podatkov, ki zajemajo vse razsežnosti tveganja:
- finančni položaj,
- plačilno vedenje,
- kreditne signale,
- sektorsko okolje,
- makroekonomska gibanja,
- izpostavljenost podjetja.
Za podjetja je celovit pregled tveganja, ne glede na njegovo podrobnost, še vedno ključen, vendar za učinkovito upravljanje poslovnih tveganj ne zadostuje. Odločevalci morajo modelirati različne scenarije, da lahko odločitve sprejemajo samozavestno in agilno. Podjetja se tega zavedajo in tveganj ne poskušajo z gotovostjo napovedati, saj to ni mogoče. Namesto tega potrebujejo zmogljivosti in rešitve, ki dovolj zgodaj zaznajo spremembe, ki bi lahko vplivale na poslovni odnos, ter pomagajo oceniti njihove morebitne posledice. Ta sposobnost predvidevanja je na vrhu seznama njihovih pričakovanj:
- 77 % odločevalcev želi, da jim zunanji partnerji zagotavljajo napovedne vpoglede za bolj proaktivno sprejemanje odločitev.
- 80 % jih meni, da analize na podlagi umetne inteligence in signali zgodnjega opozarjanja povečujejo vrednost zunanjih partnerjev.
- 70 % jih izpostavlja pomen napovednih podatkov o tveganjih in kreditnih podatkov, vključenih v njihove lastne sisteme.
Vključitev teh napovednih podatkov v vse postopke odločanja v podjetju je enako pomembna kot dovršenost samega modela. Če je analiza omejena na ločeno orodje, obstaja nevarnost, da bo pregledana prepozno ali da bo dostopna le strokovnjakom. Če pa je v celoti vključena v poslovne procese, lahko sproži ponovni pregled, opozori na spremembo tveganja ali označi primer, pri katerem je potrebna presoja strokovnjaka.
Merila za ocenjevanje priporočil vašega partnerja
Kateri signali se analizirajo?
Kako so opozorila pojasnjena?
Kako pogosto se informacije posodabljajo?
Kako se strokovna presoja vključi v primerih, ko položaja ni mogoče poenostaviti na eno samo oceno?
Od signala do odločitve: vpogledi, ki negotovost spremenijo v samozavesten »da«
Opozorilo, omejeno le na rdečo, oranžno ali zeleno oznako, bo vedno nepopolno. Zaznavanje tveganja podjetjem ne zadostuje več. Od partnerja pričakujejo, da jim pomaga oceniti njihov manevrski prostor. To pomeni:
- razumeti, zakaj se tveganje spreminja,
- prepoznati neugodne scenarije,
- opredeliti pogoje, pod katerimi bi priložnost lahko ostala izvedljiva.
Zunanji vpogledi, ki bi nam pomagali samozavestneje reči »da«, so vsi tisti, ki negotovost pretvorijo v nekaj merljivega, na primer tako, da občutek nadomestijo s podatki,
pravi direktor za upravljanje tveganj v podjetju iz sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Romuniji.
To pričakovanje se jasno izraža tudi v ugotovitvah raziskave:
- 71 % organizacij želi, da jim partnerji pomagajo samozavestno reči »da« več priložnostim.
- 65 % podjetij išče zaščito, ki omogoča drznejše poslovne odločitve.
Merila, s katerimi ni več treba izbirati med zaščito in rastjo
Kakšna natančno je narava tveganja?
Katera raven izpostavljenosti ostaja sprejemljiva?
Kateri scenariji bi lahko spremenili oceno?
Kateri zaščitni ukrepi bi nam omogočili nadaljevanje sodelovanja?
Zaradi katerih opozorilnih znakov bi morali odločitev znova pretehtati?
Ekosistem rešitev in podpore, ki ga je mogoče vključiti v vsaki fazi
Razvoj vloge partnerja za upravljanje tveganj v smeri podpore rasti ne zmanjšuje pomena zaščite. Nasprotno, možnost raziskovanja poslovne priložnosti je odvisna tudi od vnaprej vzpostavljenih varoval.
Podatki, analize, zavarovanje tveganj in strokovno znanje ne zadovoljujejo enakih potreb, vendar lahko njihovo povezovanje ekipam zagotovi celovitejšo analizo in s tem zanesljivejše odločanje. Ker so stranke in trgi vse bolj raznoliki, odločevalci pri izbiri partnerja za upravljanje tveganj in nadaljnji rasti kot ključna ali zelo pomembna ocenjujejo naslednja merila:
- pogodbena jamstva in varovala (55 %),
- zavarovanje terjatev (45 %),
- mreže zunanjih strokovnjakov (37 %).
Celovit partner mora biti zato sposoben podpirati poslovni odnos v različnih fazah:
1- Na začetku: pomaga oceniti kreditno sposobnost in razmere na trgu.
2- V fazi odločanja: pomaga določiti sprejemljivo izpostavljenost in pogoje poslovanja.
3- Med poslovnim odnosom: omogoča spremljanje sprememb tveganja.
4- Ob neplačilu: začne postopke izterjave ter predlaga najprimernejšo rešitev za zavarovanje tveganj, ki pomaga omejiti posledice neplačila za poslovanje podjetja in njegove poslovne odnose.
Če nam lahko zunanji ponudniki rešitev za upravljanje tveganj zagotovijo v prihodnost usmerjene poslovne vpoglede, povezane s kreditnimi signali, ne bodo več le orodje za zaščito. Pomagajo nam lahko tudi pri prepoznavanju priložnosti,
pojasnjuje finančni direktor podjetja iz sektorja informacijskih in komunikacijskih tehnologij v Braziliji.
Ali vaš partner za upravljanje tveganj omejuje vašo rast, ne da bi se tega sploh zavedali?
- Preidite od zaščitniškega »ne« k varnemu »da«: prenesite celotno Coface raziskavo, izkoristite ugotovitve 1.250 odločevalcev ter pridobite dostop do načrta Open Advantage s petimi strategijami za spodbujanje rasti.
- Ohranite odprte možnosti za svoje poslovanje in še danesstopite v stik z našimi strokovnjaki, da boste lahko bolje ocenili poslovna tveganja in samozavestno razvijali svoje podjetje.
- Odkrijte naše zgodbe: v izjavah naših strank preverite, kako jim Coface pomaga ohranjati odprte poslovne možnosti tudi v obdobjih izjemne negotovosti.
