Novembrske parlamentarne volitve bodo najverjetneje privedle do sestave kongresa, ki bo delno ali v celoti nasprotoval predsedniku, kar bi lahko povzročilo notranjepolitični zastoj. Predsednik Trump bo še naprej vladal z izvršnimi ukazi, posebno dejaven pa naj bi bil na področju trgovinske in zunanje politike, pri čemer obstaja tveganje nadaljnjega zaostrovanja razmer.
Ključni podatki
- 2.1%: napovedana gospodarska rast ZDA v letu 2026 (1,9 % v letu 2027)
- 16: število trgovinskih partnerjev, ki jih zajema ameriška preiskava presežnih proizvodnih zmogljivosti
- 41.100 milijard USD: zgornja meja javnega dolga ZDA, zvišana julija 2025
Demokrati so favoriti za ponovno osvojitev večine v predstavniškem domu
Le nekaj dni pred volitvami se demokratom na splošno pripisujejo največje možnosti za ponovno osvojitev nadzora nad predstavniškim domom, v katerem bodo volivci odločali o vseh 435 sedežih. V senatu bo na voljo 35 sedežev, tekma pa bo predvidoma bolj izenačena. Čeprav se trenutno zdi verjetnejša tesna demokratska večina, izid ostaja negotov.
Na poti v politični zastoj
Sprememba večine v kongresu ali zgolj v predstavniškem domu bi močno omejila možnosti Donalda Trumpa za uveljavitev večjih novih reform v zadnjih dveh letih njegovega mandata. Poleg tega nadzor nad kongresom demokratom ne bi omogočil samostojnega sprejemanja zakonov, saj lahko predsednik na vsak zakon vloži veto, razen če zakon v obeh domovih podpre dvotretjinska večina, kar je malo verjetno.
Takšen politični zastoj bi lahko imel konkretne posledice za ameriško gospodarstvo. Zgornja meja javnega dolga, ki je bila julija 2025 zvišana na približno 41.100 milijard USD, naj bi bila dosežena leta 2027, zato bo potrebno novo glasovanje v kongresu. Dolgotrajen zastoj pri odločanju o zgornji meji dolga bi lahko povzročil nenamerno tehnično neplačilo obveznosti, čeprav je takšen scenarij zaradi prizadevanj obeh strank, da bi se mu izognili, malo verjeten. To bi lahko še dodatno povečalo donosnost ameriških državnih obveznic, ki je pri desetletnih obveznicah že blizu 5 %, ter zvišalo stroške zadolževanja podjetij in gospodinjstev.
Trgovinska in zunanja politika: Trump ohranja prednost
Vendar notranjepolitični zastoj ne pomeni, da bo Trumpovo predsedovanje onemogočeno. Bela hiša bo tudi v primeru, da demokrati osvojijo večino v obeh domovih, ohranila precejšnjo svobodo ukrepanja na področju trgovinske in zunanje politike.
Največ skrbi vzbuja carinska politika, na področju katere ima Donald Trump trenutno precejšnja pooblastila. Preiskava na podlagi 301. člena trenutno zajema 16 pomembnih trgovinskih partnerjev¹, ki naj bi ohranjali presežne proizvodne zmogljivosti. Obseg preiskave in izdelki, ki bi jih lahko ukrepi prizadeli, še niso znani.
Posebno pozornost bo treba nameniti tudi odnosom s Kitajsko, saj naj bi se »carinsko premirje«, dogovorjeno oktobra 2025, izteklo 10. januarja 2027. Ponavljajoči se spori z EU glede Ukrajine, digitalnih storitev in Grenlandije nakazujejo, da bi bila lahko Evropska unija med glavnimi tarčami. Predsednik je namreč zagrozil s sprožitvijo preiskave kot odzivom na globo v višini 890 milijonov EUR, ki jo je EU naložila Googlu..
Vmesne volitve bi lahko privedle do paradoksa: Donalda Trumpa bi omejile pri notranji politiki, ne da bi v enaki meri zmanjšale njegove možnosti za ukrepanje na mednarodnem področju.
Tveganje torej ni toliko v politično ohromljenem Trumpu, temveč v predsedniku, ki bo svoja prizadevanja usmeril na področja, na katerih ima kongres najmanj vpliva: trgovinsko in zunanjo politiko,
pojasnjuje Marcos Carias, ekonomist za Severno Ameriko pri družbi Coface.
1 Kitajska, EU, Singapur, Švica, Norveška, Indonezija, Malezija, Kambodža, Tajska, Južna Koreja, Vietnam, Tajvan, Bangladeš, Mehika, Japonska in Indija.
