Novi kazalnik AI-LERT, ki sta ga razvila Coface in Observatory for Threatened and Emerging Jobs (OEM), opozarja na vse izrazitejši upad števila prostih delovnih mest v poklicih, ki so najbolj izpostavljeni vplivu umetne inteligence v Franciji. Ta pojav ni omejen le na začetna delovna mesta, temveč vpliva tudi na pozicije, ki zahtevajo večletne delovne izkušnje.
Ključni podatki
- V tretjem četrtletju leta 2026 je bilo dodatnih deset odstotnih točk izpostavljenosti umetni inteligenci povezanih z 12,4 % nižjo rastjo števila prostih delovnih mest od uvedbe ChatGPT v primerjavi s poklici, ki so umetni inteligenci manj izpostavljeni znotraj iste panoge. Ta razlika velja tako za delovna mesta z malo izkušnjami kot tudi za tista, ki zahtevajo večletne izkušnje.
- Od 20 do 35 % manj od pričakovanj: število delovnih mest na področjih prodaje, računovodstva in upravljanja, kadrovskih virov, IT-ja, svetovanja in raziskav, prava ter raziskav in razvoja je bistveno nižje od pričakovanega glede na zaposlitvene trende v posameznih panogah.
- Več kot 100.000 manjkajočih prostih delovnih mest na leto: tolikšen je ocenjeni primanjkljaj prostih delovnih mest v teh poklicnih skupinah v primerjavi s številom, ki bi ga glede na sektorske trende pričakovali.
- Podobne ugotovitve v Nemčiji in na Švedskem: razpoložljivi podatki kažejo primerljiv primanjkljaj, ki vpliva na enake širše poklicne skupine. V tretjem četrtletju leta 2026 je bilo dodatnih deset odstotnih točk izpostavljenosti umetni inteligenci povezanih z 10,8 % nižjo rastjo števila prostih delovnih mest v Nemčiji in 10,2 % nižjo rastjo na Švedskem v primerjavi s poklici z nižjo izpostavljenostjo umetni inteligenci znotraj iste panoge.
Prve prilagoditve na trgu dela se ne odražajo nujno v odpuščanjih. Lahko se odvijejo tiho, ko podjetje odloži odločitev o zaposlitvi ali pa se odloči, da zaposlenega, ki odide, ne bo nadomestilo.
Naše ugotovitve nakazujejo, da ta mehanizem morda že deluje v poklicih, ki so najbolj izpostavljeni umetni inteligenci, vključno z delovnimi mesti, ki zahtevajo večletne izkušnje.
Čeprav naši podatki ne omogočajo, da bi natančno določili vpliv umetne inteligence, pojav tega upočasnjevanja nekaj četrtletij po uvedbi ChatGPT, njegovo nadaljnje stopnjevanje in postopno širjenje na nove poklice predstavljajo niz dokazov, ki jih je težko prezreti,
pojasnjuje Aurélien Duthoit, sektorski ekonomist pri Coface in soavtor študije skupaj z Axelle Arquié, soustanoviteljico Observatory of Threatened and Emerging Jobs.
AI-LERT: sistem zgodnjega opozarjanja za povpraševanje po delovni sili
Potem ko sta Coface in OEM v prvi študiji¹ opredelila poklice, ki so najbolj izpostavljeni avtomatizaciji z umetno inteligenco, se zdaj osredotočata na prve znake sprememb pri zaposlovanju. Na podlagi prostih delovnih mest, prijavljenih pri France Travail, AI-LERT primerja gibanje števila prostih delovnih mest med poklici, ki so umetni inteligenci bolj ali manj izpostavljeni, glede na raven v tretjem četrtletju leta 2022 in uvedbo ChatGPT.
Čeprav pred uvedbo ChatGPT ni bilo mogoče zaznati statistično pomembne povezave, se je upad števila prostih delovnih mest v najbolj izpostavljenih poklicih začel kazati že v tretjem četrtletju leta 2023 in se je od takrat še okrepil. V tretjem četrtletju leta 2026 je bilo dodatnih deset odstotnih točk izpostavljenosti umetni inteligenci povezanih z 12,4 % nižjo rastjo števila prostih delovnih mest v primerjavi s poklici, ki so manj izpostavljeni znotraj iste panoge, glede na raven pred uvedbo ChatGPT. Čeprav ti rezultati ne dokazujejo neposredne vzročne povezave, njihov časovni okvir, vztrajnost in obseg kažejo, da umetna inteligenca morda že vpliva na zaposlitvene odločitve podjetij.
AI-LERT: razlika v trendih prostih delovnih mest pri 10 odstotnih točkah višji izpostavljenosti umetni inteligenci (%, osnova: Q3 2022)


Data for graph in .xlsx format
Prizadeta so tudi delovna mesta, ki zahtevajo večletne izkušnje
Medtem ko so se prve študije o vplivu umetne inteligence osredotočale predvsem na mlade delavce, AI-LERT kaže, da upočasnitev vpliva na vse ravni izkušenj:
–14 % za delovna mesta, ki zahtevajo manj kot eno leto izkušenj,
–19,4 % za delovna mesta, ki zahtevajo od enega do dveh let izkušenj,
–14,1 % za delovna mesta, ki zahtevajo od dveh do štirih let izkušenj,
–16 % za delovna mesta, ki zahtevajo več kot štiri leta izkušenj.
AI-LERT: relativna sprememba števila objavljenih delovnih mest glede na zahtevano raven izkušenj (%)


Data for graph in .xlsx format
Čeprav razlike med posameznimi kategorijami niso statistično pomembne, rezultati kažejo, da pojav ni omejen zgolj na začetna delovna mesta. Podjetja morda ne zmanjšujejo le zaposlovanja mladih kadrov, temveč se sprašujejo tudi o smiselnosti nadomeščanja zaposlenih, ki zapustijo organizacijo.
V prvi bojni vrsti: pisarniški poklici
Upad števila prostih delovnih mest je še posebej izrazit, približno 20 % do 30 % pod ravnmi, ki jih dosegajo panoge, v katerih so ti zaposleni, pri določenih delovnih mestih na področju prodaje, računovodstva in upravljanja, kadrovskih virov, IT-ja, svetovanja in raziskav, prava ter raziskav in razvoja. Če upad, opažen v tretjem četrtletju leta 2026, preračunamo na letno raven, to pomeni več kot 100.000 manjkajočih prostih delovnih mest v teh poklicnih skupinah.
Nasprotno pa pri bolj praktičnih poklicih, značilnih za obrtništvo ali industrijo, pa tudi v zdravstvu, varovanju in čiščenju, ni opaziti pomembnega upada.
Nemčija in Švedska: podobni trendi
Enak upad števila prostih delovnih mest v poklicih, ki so najbolj izpostavljeni umetni inteligenci, opažamo tudi v Nemčiji in na Švedskem, dveh evropskih državah, katerih statistični podatki omogočajo uporabo enake metodologije. V tretjem četrtletju leta 2026 je bilo povečanje izpostavljenosti umetni inteligenci za deset odstotnih točk povezano z 10,8 % nižjo rastjo števila prostih delovnih mest v Nemčiji in 10,2 % nižjo rastjo na Švedskem². Tako kot v Franciji so med najbolj prizadetimi poklici administracija, računovodstvo, IT in prodaja. Podobnost rezultatov v tako različnih gospodarstvih dodatno potrjuje pomen francoskega primera in zmanjšuje verjetnost, da bi bile ugotovitve posledica zgolj nacionalnih posebnosti.
Trajna preobrazba trga dela?
Ali to upočasnjevanje zaposlovanja v poklicih, izpostavljenih umetni inteligenci, napoveduje obdobje izgube delovnih mest? In ali bo nastalo dovolj novih delovnih mest, da bi te izgube nadomestila?
Coface in OEM predstavljata štiri možne scenarije glede na hitrost in obseg ustvarjanja ter ukinjanja delovnih mest:
- Postopno ustvarjalno uničenje, kjer bi bilo ustvarjanje novih delovnih mest in izgube delovnih mest večinoma usklajeno ter primerljivo.
- Nenadno ustvarjalno uničenje, za katerega bi bilo značilno daljše obdobje izgube delovnih mest, preden bi nova delovna mesta nadomestila izgube.
- Postopna erozija, kjer ustvarjanje novih delovnih mest ne bi zadostovalo za preprečitev postopnega zmanjševanja zaposlenosti.
- Najbolj neugoden scenarij pa je povsem destruktiven proces, v katerem hitre izgube delovnih mest tudi dolgoročno ne bi bile nadomeščene z enakovrednim številom novih delovnih mest.
Noben scenarij ni vnaprej določen. Pot trga dela bo odvisna predvsem od prihodnje porazdelitve pridobitev zaradi večje produktivnosti in njihove sposobnosti spodbujanja povpraševanja ter ustvarjanja novih delovnih mest. Ključno vlogo bodo imele tudi gospodarske in socialne politike, tako pri podpori prekvalifikaciji delavcev kot pri spodbujanju širšega razdeljevanja koristi produktivnosti ter pomoči tistim, ki bi lahko trajno ostali brez zaposlitve. Vpliv umetne inteligence na zaposlovanje bo zato odvisen prav toliko od gospodarskih in političnih odločitev kot od samega tehnološkega napredka.
1 From Safe to Exposed: How AI is Redrawing the Map of Work
2 V primerjavi s poklici, ki so znotraj iste gospodarske dejavnosti manj izpostavljeni umetni inteligenci, glede na raven pred uvedbo ChatGPT.




