ZDA so začasne carine nadomestile z novimi carinami v višini od 10 % do 12,5 %, ki veljajo za 60 držav, od koder izvira 99 % ameriškega uvoza blaga. Ta razvoj dogodkov kaže na odločenost Washingtona, da ohrani svojo carinsko strategijo, hkrati pa se že pripravlja na morebitne nove ukrepe.
Ključni podatki
- Nove carine na podlagi oddelka 301 v višini od 10 % do 12,5 % veljajo za 60 držav.
- Ciljne države predstavljajo 99 % ameriškega uvoza blaga.
- Napovedane so bile 50 % carine na kanadski uvoz v vrednosti 20 milijard USD, ki naj bi začele veljati 19. avgusta 2026.
Konec začasne ureditve, ne pa tudi carinskih pritiskov
Iztekzačasnih carin na podlagi 122 oddelka1 ne pomeni odmika od ameriške trgovinske politike. Te carine so prenehale veljati 24. julija, vendar so jih nadomestile nove carine v višini od 10% do 12.5% na podlagi oddelka 3012. Veljajo za 60 držav, ki predstavljajo 99% ameriškega uvoza blaga. Ta prehod kaže na odločenost Washingtona, da kljub pravnim oviram v zadnjih mesecih ohrani visoko raven carinske zaščite.
Neposreden vpliv na povprečno raven carin naj bi ostal omejen. Novi ukrepi se ne prištevajo samodejno k obstoječim carinam in ne spreminjajo bistveno skupne carinske obremenitve ameriškega uvoza. Kljub temu kažejo, da je ameriška administracija sposobna prilagajati svoje instrumente za izvajanje trgovinske strategije.
Trdnejša pravna podlaga
Združene države so oddelek 301 že uporabile za uvedbo carin, zlasti na uvoz iz Kitajske v času prve administracije predsednika Trumpa. Za razliko od režima IEEPA, katerega pravna podlaga je oslabljena zaradi pomanjkanja izrecnega pooblastila za uvedbo carin, oddelek 301 Beli hiši zagotavlja trdneje uveljavljeno pravno podlago.
Vendar trdnejša pravna podlaga ne izključuje nadaljnjih ukrepov. Washington carine utemeljuje s pomanjkanjem učinkovite prepovedi ali nadzora nad uvozom izdelkov, ki izvirajo iz prisilnega dela v ciljnih državah. Uvozna podjetja bi lahko to utemeljitev izpodbijala, zlasti ker se uporablja za zelo širok krog trgovinskih partneric.
Ta odločitev ni zgolj tehnična sprememba obstoječih carin. Predvsem kaže na odločenost Washingtona, da sporen režim preoblikuje v bolj vzdržen carinski okvir. Sporočilo podjetjem je jasno: tveganje, povezano z ameriškimi carinami, ostaja visoko tudi takrat, ko naj bi veljavnost posameznega ukrepa prenehala.
pojasnjuje Marcos Carias, ekonomist za Severno Ameriko pri Coface.
Možni so novi carinski ukrepi
Nove carine v višini od 10 % do 12,5 % ponovno vzpostavljajo skupni carinski okvir za velik delež ameriškega uvoza, vendar prejšnje ureditve ne obnavljajo v celoti. Ta je vključevala tudi dodatne carinske pribitke, usmerjene v posamezne države ali izdelke. Prav ta dodatni sklop ukrepov bi lahko Washington v prihodnjih mesecih ponovno uvedel.
V okviru oddelka 301 že poteka nova preiskava, ki se tokrat osredotoča na strukturne presežne zmogljivosti v 16 gospodarstvih, med katerimi so Kitajska, Evropska unija, Japonska, Južna Koreja, Tajvan, Indija, Vietnam, Mehika in več držav jugovzhodne Azije. Časovnica in višina morebitnih carin za zdaj ostajata neznani, vendar bi ta postopek Washingtonu lahko omogočil bolj ciljno usmerjeno obravnavo posameznih gospodarstev.
Potekajo tudi druge preiskave, usmerjene v posamezne sektorje, zlasti v letalsko in vesoljsko industrijo, drone, medicinsko opremo, robotiko, industrijske stroje, vetrne turbine, kritične minerale in polisilicij. Tudi v teh primerih še ni mogoče natančno napovedati, kakšni ukrepi bi lahko bili sprejeti, vendar preiskave potrjujejo, da se ameriška carinska politika še naprej razvija.
Kanada kot primer vse močnejših trgovinskih pritiskov
Pritisk na KAnado ponazarja to dinamiko. Združene države so napovedale nove 50 % carine na kanadski uvoz v vrednosti 20 milijard USD, kar predstavlja 5,2 % kanadskega izvoza v Združene države. Carine naj bi začele veljati 19. avgusta 2026.
Na prvi pogled se zdi, da je ukrep zasnovan predvsem kot pogajalski vzvod v okviru severnoameriških trgovinskih pogovorov. Če bi začel veljati, bi bil njegov makroekonomski vpliv predvidoma omejen, vendar ukrep potrjuje vse pogostejšo uporabo carin kot instrumenta gospodarskega in diplomatskega pritiska.
1 Začasni mehanizem, ki Združenim državam omogoča uvedbo izrednih carin za omejeno obdobje.
2 Instrument ameriškega trgovinskega prava, ki omogoča uvedbo carinskih ukrepov zaradi trgovinskih praks, opredeljenih kot nepoštene ali diskriminatorne.
