Trgovinska vojna je leta 2025 prevladovala v gospodarskih novicah in vsi znaki kažejo, da še zdaleč ni končana. Ta članek najprej pregleda dokaze, ki kažejo, da stroške carin v največji meri nosijo ameriška podjetja. Nato oceni odpornost svetovne trgovine.
Strošek, ki ga večinoma nosijo ameriška podjetja
Odkar je Donald Trump leta 2025 sprožil trgovinsko vojno, ostaja odprto vprašanje, kdo dejansko nosi končni strošek carin. Ameriški predsednik trdi, da so to tuja podjetja, ki bi – da bi ohranila dostop do ameriškega trga – znižala svoje cene in tako absorbirala glavnino šoka. Gospodarska zgodovina pa kaže, da prej ali slej račun plača potrošnik, in sicer v obliki višje inflacije.
Kaj pravijo dokazi? Z nekaj izjemami so se marže tujih izvoznikov večinoma ohranile. Poleg tega opažamo rast potrošniške inflacije, ki pa je za zdaj bistveno zmernejša od pričakovanj. Ti dve ugotovitvi skupaj kažejo, da trenutno večino stroškov nosijo ameriška podjetja.
To oceno potrjujejo tudi drugi podatki. Tako je indeks uvoznih cen leta 2025 zrasel za 0,7 %, kar je zelo blizu povprečni letni rasti 0,5 % od leta 2010. Res je, da so nekatere kategorije izdelkov zabeležile občuten padec cen – zlasti alkoholne pijače, les, kozmetika, jeklo in tekstil – vendar gre za izjeme. Ne opažamo splošnega trenda, da bi tuja podjetja množično zniževala cene z namenom ohranitve tržnega deleža v ZDA.
Poleg tega se je leto 2025 zaključilo s povprečno letno inflacijo 2,8 %. Brez trgovinske vojne bi bila ta stopnja najverjetneje okoli 2 %. Kljub temu ostaja precej pod 3,5–4 %, ki so jih nekateri pričakovali ob povprečnih carinah okoli 15 %. Ti podatki za zdaj ne kažejo na zelo visoko stopnjo prenosa stroškov na potrošnike.
Nazadnje je pri podjetjih, ki so močno izpostavljena carinam, prišlo do izrazitega porasta vhodnih stroškov¹ (slika 1). Do konca leta 2025 je inflacija vhodnih stroškov dosegla 20 % v kovinskopredelovalni industriji, 9 % pri gospodinjskih aparatih, 8 % v avtomobilski industriji, 6 % pri obdelovalnih strojih in tekstilu ter 5 % v elektroniki. V večini teh sektorjev bruto marže stagnirajo ali se celo krčijo.
Data for the graph in .xlsx format
Vir: izračuni Coface na podlagi podatkov Urada za statistiko dela (Bureau of Labor Statistics) in Popisnega urada (Census Bureau), Macrobond.
Na prvi pogled se te ugotovitve morda zdijo presenetljive glede na odpornost ameriškega gospodarstva. Vendar rast BDP ne pomeni, da vsem podjetjem gre dobro.
To potrjuje porast insolventnosti. Trgovinska vojna je namreč sovpadala s hitrim porastom stečajnih postopkov: njihovo število je trenutno približno 15 % nad povprečjem iz leta 2019, in to že tri zaporedna četrtletja – prvič po pandemiji. Čeprav večina podjetij še vedno uspeva vzdržati to neugodno okolje z uporabo denarnih rezerv ali z večjo produktivnostjo, se vse več podjetij znajde v ranljivem položaju.
Zdi se tudi, da so ameriški potrošniki po valu inflacije po pandemiji COVID-19 manj pripravljeni sprejemati nadaljnja občutna zvišanja cen. Občutek, da so življenjski stroški postali nesprejemljivo visoki, spodbuja narativ o »krizi dostopnosti«, ki bi lahko republikance drago stala na vmesnih volitvah novembra.
Data for the graph in .xlsx format
Svetovna trgovina dodatno motena, a ne še preobremenjena
Ameriška carinska ofenziva je povzročila precejšnje pretres(e) v svetovni trgovini. Sprva je spodbudila nestanovitnost blagovnih tokov: obseg ameriškega uvoza se je v prvem četrtletju 2025 v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024 povečal za 25 %, saj so podjetja prehitevala uvedbo carin.
Aprila je nato napoved 90-dnevnega premirja sprožila nov val nakupov. Ta porast aktivnosti je kasneje obremenil ameriški uvoz, kar je v drugi polovici leta privedlo do njegovega upada. Kljub temu so Združene države v letu 2025 ohranile močan uvozni zagon.
Uvoz se je v letu povečal za 4,2 %, kar pomeni zmerno upočasnitev v primerjavi s 5,2-odstotno rastjo v letu 2024. Ta zagon je prispeval k vztrajanju ameriškega trgovinskega primanjkljaja, čeprav je bilo njegovo zmanjšanje eden od izrecnih ciljev carinske politike ameriške administracije.
Data for the graph in .xlsx format
Nestabilnost je vplivala tudi na stroške pomorskega prevoza. Prevozne tarife v prvem četrtletju niso reagirale, saj so prevozniki pričakovali povečan pritok blaga pred uvedbo carin. Vendar drugega vala povpraševanja niso predvideli. Medtem so podjetja zmanjšala zmogljivosti na čezpacifiških linijah, saj so pričakovala trajnejše upočasnjevanje.
Rezultat: cene kontejnerskega prevoza so se v štirih tednih od začetka maja zvišale za 70 %, pri čemer je bila na relaciji Šanghaj–Los Angeles zabeležena dramatična rast skoraj +120 %.
Carine so privedle tudi do preoblikovanja svetovne trgovine – oziroma k pospešitvi tega pojava. Ponovno so v ospredje postavile tako imenovane »povezovalne države« (connector countries), koncept, ki se je pojavil v kontekstu sino-ameriške trgovinske vojne, začete leta 2018.
Te države delujejo kot prenosni pas med Združenimi državami in Kitajsko, glavno tarčo carinske ofenzive. A za razliko od prejšnjih let je bila izbira teh povezovalnih držav tokrat pogojena tudi z relativno dinamiko carin. Posledično so države, ki so že prej igrale vlogo povezovalcev, pridobile novo razsežnost, saj so imele koristi od ugodnejših carin kot tiste, ki veljajo za Kitajsko.
Najizrazitejši primer je Vietnam. Med letoma 2017 in 2024 se je delež Vietnama v ameriškem uvozu povečeval v povprečju za 0,3 odstotne točke na leto – z 2 % na 4,2 %. Samo leta 2025 se je povečal za 1,5 točke, kar pomeni petkratno pospešitev. Ameriški uvoz iz Vietnama se je po vrednosti povečal za 42 % in je predstavljal skoraj polovico (44 %) upada uvoza iz Kitajske. Hkrati se je kitajski izvoz v Vietnam povečal za podoben znesek, kar kaže na vlogo Vietnama kot vmesnega vozlišča.
Čeprav je bila rast ameriškega uvoza s Tajskepo vrednosti približno pol manjša, je tudi sovpadala z rastjo kitajskega izvoza v to državo. Kar zadeva Mehiko, ki se pogosto navaja kot povezovalna država, je njen primer bolj dvoumen: njen izvoz v ZDA se je leta 2025 res povečal, vendar je bila ta rast štirikrat večja od rasti kitajskega izvoza v Mehiko, kar postavlja njeno vlogo posrednika v drugačno luč.
Data for the graph in .xlsx format
Source: US Census Bureau, Coface
Negotova prihodnost carinskega instrumenta
Pretresi, ki so jih doslej povzročile ameriške carine, so morda šele prvi akt. Odločitev vrhovnega sodišča ZDA z dne 20. februarja 2026, s katero so bile razveljavljene carine, uvedene na podlagi Zakona o mednarodnih izrednih gospodarskih pooblastilih (IEEPA), je vnesla nove negotovosti. To zadeva večino tako imenovanih »vzajemnih« carin, prvotno napovedanih na Dan osvoboditve (2. april 2025), pa tudi tako imenovane »fentanilske« carine, ki vplivajo na Mehiko, Kanado in Kitajsko.
Carine po 232. členu — ki predsedniku omogoča uvedbo ukrepov, kadar se nekatere uvoze šteje za grožnjo nacionalni varnosti, in ki so posebej usmerjene v kovinsko, avtomobilsko in lesno industrijo — pa ostajajo v veljavi. Enako velja za carine po 301. členu, ki so večinoma usmerjene proti Kitajski in so bile v glavnem uvedene v prvem mandatu Donalda Trumpa. Kljub temu bi se od skupno 272 milijard USD carin, zbranih od marca 2025, približno 166 milijard USD — zbranih na podlagi IEEPA — lahko potencialno vrnilo ameriškim podjetjem, ki so jih plačala.
Da bi nadomestila carine po IEEPA, je Bela hiša hitro uporabila začasni ukrep (122. člen Zakona o trgovini iz leta 1974), ki omogoča uvedbo splošne carine v višini 10 %, z možnostjo zvišanja na 15 %, veljavne do 24. julija in podaljšljive ob odobritvi kongresa. Poleg tega potekajo koraki za poskus ponovitve carinskega režima, ki ga je razveljavilo vrhovno sodišče, z uporabo drugih pravnih orodij. To bi lahko med drugim vključevalo dodatne carine po 232. in 301. členu.
V tem okviru se kažejo tri glavne ugotovitve.
- Prvič, administracija ostaja odločena zagovarjati agresiven carinski režim. Hitro rahljanje omejitev z namenom blažitve morebitnega šoka zaradi energetske inflacije po krizi v Hormuški ožini bi pomenilo spektakularen preobrat in bi bilo nezdružljivo z uradno politiko. Hipoteza »TACO« — Trump Always Chickens Out — se zato v tem pogledu zdi zelo malo verjetna.
- Drugič, s sklicevanjem na šibke pravne argumente Trumpova administracija prispeva k povečani negotovosti v trgovini. Če je mogoče razveljaviti celo carine, ki veljajo že skoraj eno leto, kdaj bodo lahko gospodarski subjekti carinski režim sploh šteli za stabilen? Nove carine, napovedane po odločitvi vrhovnega sodišča, so poleg tega same pravno izpodbojne, kar dodatno poglablja negotovost.
- Tretjič, ni nobenega zagotovila, da bodo podjetja v nedogled nosila stroške, ne da bi vse večjega dela teh prenesla na potrošnike. Možnost stiskanja marž ali zanašanja na produktivnostne dobičke ima svoje meje. Po carinskem »šprintu« leta 2025 bi lahko trgovinska vojna zdaj prešla v fazo »maratona«: počasnejšo, daljšo in potencialno bolj inflacijsko.
1 Merjeno z indeksom cen poslovnih vložkov, ki ga pripravlja Urad za statistiko dela (Bureau of Labor Statistics – BLS), »indeksi cen vložkov v industriji«
